VIDEO Prispevek Luka Kokalja in p. Marjana Kokalja DJ o Bengalskem misijonu
LJUBLJANA (nedelja, 3. november 2024, RV) – Inštitut za zgodovino Cerkve Teološke fakultete Univerze v Ljubljani je s pomočjo znanstvenih sodelavcev v sredo, 15. oktobra 2024, pripravil znanstveni posvet z naslovom SLOVENSKI MISIJONI 1918–1941. Vodil ga je doc. dr. Matjaž Ambrožič. Med predavanji je bil tudi prispevek Luka Kokalja in p. Marjana Kokalja DJ o Bengalskem misijonu. Prispevek je zaradi njune odsotnosti predstavil doc. dr. Matjaž Ambrožič.
JEZUITSKI MISIJONSKI PRISTOP
V obdobju med obema vojnama v Bengaliji v glavnem misijonarji jezuiti
• Misijonska jezuitska tradicija od Ignacija Lojolskega naprej (a nostro modo – na naš način: dobra kateheza, vzbujanje veselja do duhovnih stvari, trezna presoja in prilagodljivost)
• Okvir tipičnih jezuitskih služb (služba božje besede, podeljevanje zakramentov, dela usmiljenja in šolstvo)
• Vez jezuitov s papežem (Pij XI.), ki spodbuja jezuite k misijonskemu delu: apostolsko pismo Meditantibus nobis (3. december 1922)
JUGOSLOVANSKI MISIJON V BENGALIJI
• Bengalija od leta 1859 del belgijske jezuitske province
• Pomoč leta 1924 prvi ponudi p. Anton Prešeren
• Območje 24. Parganas – zahodni del Gangesove delte
• Leta 1927 Mihael Schmidt in Josip Vizjak
• Leta 1928 Gonxha Bojaxhiu (bodoča Mati Terezija) in Magdalena Kajnč
• Leta 1929 Stanko Poderžaj, Janez Udovč in France Drobnič
ŠTIRI MISIJONSKA OKROŽJA
• Jugoslovanski misijonarji sčasoma dobijo predstojniška mesta na vseh, razen v Khariju
BASANTI
• Ponovno ustanovljena 30. marca 1930
• Do maja 1932 zgrajeni nova misijonska postaja in šola
• 22. maja 1934 prispejo prve štiri misijonarke
• 21. maja 1936 blagoslovitev treh zvonov, dar slovenskih dobrotnikov
• 10. oktober 1940 posvetitev cerkve sv. Male Terezije
RAGHABPUR
• Konec leta 1935 tja odide Stanko Poderžaj
• Belgijski misijonarji tam prisotni vse od leta 1877, kljub
Nova spletna stran Papeškega slovenskega zavoda v Rimu
http://www.slovenik.org/
VATIKAN (četrtek, 24. oktober 2024, RV) – Papeški slovenski zavod Slovenik, ki deluje v Rimu, ima novo spletno stran www.slovenik.org, na kateri so predstavljeni njegova zgodovina, delovanje in možnost nastanitve za romarje. Romarji lahko pošljejo povpraševanje za prenočitev v zavodu po spletnem obrazcu, nato bodo glede na razpoložljive kapacitete prejeli navodila za rezervacijo. Za nastanitev romarjev, skupin vseh starostnih skupin, kot so birmanci, cerkveni pevci, člani ŽPS-jev, družine ali občasni obiskovalci, je na razpolago 24 dve- oziroma triposteljnih sob s sanitarijami. Tako je možna nastanitev za avtobus romarjev ali za tri/štiri manjše skupine obiskovalcev. Poleg redne duhovne oskrbe in osebnega pogovora v Sloveniku nudijo tudi možnost obrokov.
Spletna stran
http://www.slovenik.org/
V notranjosti objekta se nahajajo številna umetniška dela raznih ustvarjalcev iz domovine, zamejstva in tujine. Kulturno-umetniško bogastvo Slovenika obsega več kot 120 del. Obiskovalci živijo sredi umetnostne galerije priznanih slovenskih avtorjev.
Pred drugo svetovno vojno je bil med prvimi pobudniki za slovenski zavod v Rimu dr. Anton Korošec (1872–1940). Že prej je bil tej ideji naklonjen blaženi Anton Martin Slomšek (1800–1862). Slovenski škofje so si ob raznih priložnostih prizadevali, da bi se duhovniki izobraževali v Rimu. 27. oktobra 1965 so bili vsi trije slovenski škofi navzoči ob odprtju kolegija, v katerega so lahko poslali prve študente tudi iz domovine. Pomenljivo je, da je prav na ta dan papež Pavel VI. podpisal dekret II. vatikanskega koncila o življenju in poslanstvu duhovnikov. 18. junija 1973 so slovenski škofje blagoslovili prenovljeni objekt Slovenika. Med avdienco, na kateri je bilo poleg škofov številno zastopano slovensko verno ljudstvo iz domovine, zamejstva in izseljenstva, je papež Pavel VI. Sloveniku podelil naziv »papeška u
Novinarska konferenca o letovanjih in taborih, ki jih izvaja Karitas
LJUBLJANA (petek, 28. julij 2023, RV) – V četrtek, 27. julija 2023, je v Ljubljani potekala novinarska konferenca, na kateri so spregovorili o letovanjih in taborih, ki jih izvaja Karitas. V luči povečanih socialnih stisk in potrebe po podpori najbolj ranljivim skupinam Karitas v 2023 izvaja obsežne programe letovanj in taborov. Programi nudijo socialno ogroženim otrokom, mladostnikom, družinam in starejšim priložnosti, da se družijo, okrepijo svoje zdravje, gibajo, pridobijo nove socialne veščine in si naberejo moči za izzive med letom. V 2023 Karitas organizira 15 različnih programov letovanj in taborov, ki bodo vključili več kot 1150 udeležencev iz vse Slovenije, od tega 850 otrok. Dejavnosti se večinoma izvajajo v Portorožu, v Soči in na Rakitni ter na drugih lokacijah po Sloveniji. V programe je vključenih več kot 260 animatorjev prostovoljcev, ki se za svoje prostovoljno delo pripravljajo na več izobraževanjih v spomladanskem času.
Prisluhni novinarski konferenci o letovanjih in taborih, ki jih izvaja Karitas
https://soundcloud.com/ivan-herceg-855514614/prisluhni-novinarski-konferenci-o-letovanjih-in-taborih-ki-jih-izvaja-karitas?si=f8e034ab31ba45b2b7a79c03a3df4e5a&utm_source=clipboard&utm_medium=text&utm_campaign=social_sharing
Programi letovanj in taborov Karitas pokrivajo širok spekter potreb in skupin ter potekajo od začetka maja do konca oktobra. Večji del je izveden v poletnem času in je namenjen otrokom. Največja projekta letovanj so Počitnice Biserov in Mavrične počitnice, ki poleti potekajo v Portorožu in vključijo več kot 350 socialno ogroženih otrok. Preko poletja v Portorožu poteka tudi Letovanje socialno ogroženih družin. Iz vse Slovenije se letovanj udeleži 210 socialno ogroženih staršev in otrok. Letovanje starejših se bo letos spomladi in jeseni udeležilo več kot 150 starejših.
Drug pomemben del letovanj poteka v domu Karitas v S
Papež Benedikt XVI. v Sydneyju: Dragi prijatelji, 'prejeli boste moč Svetega Duha, ki bo prišel nad vas' (Apd 1,8). Ta obljuba se je uresničila.
http://www.archivioradiovaticana.va/storico/2013/05/26/26_dan_%C5%A1marnic_pape%C5%BE_benedikt_xvi_v_sydneyu_dragi_prijatelji,_prejeli/slv-695621
»Dragi mladi, nocoj smo ponovno slišali Kristusovo veliko obljubo, 'prejeli boste moč Svetega Duha, ki bo prišel nad vas' kakor tudi zapoved, 'in boste moje priče... do skrajnih mej sveta' (Apd 1,8). To so bile Jezusove zadnje besede, ki jih je izrekel preden je šel v nebo. Kaj so ob tem čutili apostoli, ko so to slišali si lahko samo predstavljamo. Vemo pa, da sta jih globoka ljubezen do Jezusa in njihovo zaupanje v njegovo besedo spodbudila, da so se zbrali in pričakovali, vendar ne kar tako, temveč so se zbrali v zgornjih prostorih hiše v molitvi skupaj z ženami in Marijo (Apd 1,14). Nocoj smo isto storili tudi mi.« S temi besedami je papež Benedikt XVI. nagovoril nekaj manj kot pol milijona mladih iz 170 držav, ki so se v soboto 19. julija 2008 udeležili bedenja na hipodromu Randwick blizu Sydneyja v Avstraliji.
Papež Benedikt XVI. na 20. SDM 2005 v Kölnu: »Pred sveto Hostijo..., smo sinoči začeli notranjo pot molitve in češčenja
http://www.archivioradiovaticana.va/storico/2013/05/22/23_dan_%C5%A1marnic_pape%C5%BE_benedikt_xvi_na_20_sdm_2005_v_k%C3%B6lnu_%C2%BBpred/slv-694706
»Dragi mladi, skupaj s skrivnostnimi modrimi z Vzhoda smo na tej romarski poti prispeli do trenutka, ki ga opisuje sv. Matej v evangeliju: 'Stopili so v hišo (nad katero se je ustavila zvezda), in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo. Padli so predenj in ga počastili' (Mt 2,11). Možje so prišli do konca svoje zunanje poti. Prišli so na cilj. Vendar se na tem mestu za njih začne nova pot, tisto notranje romanje, ki bo spremenilo njihovo življenje.« Tako je papež Benedikt XVI. nagovoril 1.200.000 mladih ki so se zbrali pri bedenju na 20. SDM, ki je od 18. do 21. avgusta 2005 potekal v Kölnu.
Papež Janez Pavel II. mladim na 18. SDM 2003 v Rimu: Glej tvoja mati. Te besede Jezus namenja vsakemu od nas
http://www.archivioradiovaticana.va/storico/2013/05/21/21_dan_%C5%A1marnic_pape%C5%BE_janez_pavel_ii_mladim_na_18_sdm_2003_v_rimu_/slv-694247
»Ob spuščanju z Oljske gore, so Kristusu med vzklikanjem in mahanjem s palmovimi vejami pritekli naproti jeruzalemski otroci in mladina. Danes ga pozdravljajo mladi z vsega sveta, ki v vsaki škofijski skupnosti obhajajo 18. SDM.« Tako je papež Janez Pavel II. nagovoril mlade, ki so 13. aprila 2003 prišli na trg sv. Petra obhajat cvetno nedeljo in hkrati 18. SDM.
19. SDM 2004 v Rimu: Radi bi videli Jezusa
http://www.archivioradiovaticana.va/storico/2013/05/22/22_dan_%C5%A1marnic_19_sdm_2004_v_rimu_radi_bi_videli_jezusa/slv-694584
»V ozračju veselja, zastrtim z žalostjo, ki je značilno za cvetno nedeljo, obhajamo 19. SDM. Letos nosi naslov: 'Radi bi videli Jezusa' (Jn 12,21). To je prošnja, ki so jo na apostole naslovili 'nekateri grki' (Jn 12,20), ki so prišli za praznik velike noči v Jeruzalem.« S temi besedami je papež Janez Pavel II. nagovoril mlade, ki so se zbrali na cvetno nedeljo 4. aprila 2004, na trgu sv. Petra k praznovanju 19. SDM.
