Fokuspokus, Ulica slovenske osamosvojitve 2, Maribor (2025)

Q: What is the address?

Ulica Slovenske Osamosvojitve 2

30/01/2025

Vesna V. Godina ➡️ Nekdanji zaposleni v škofjeloškem invalidskem podjetju CSS, ki so zaradi odločitve SDH o likvidaciji ostali brez služb, so sprejeli navidez neverjetno odločitev. Čeprav jim je minister Mesec obljubil, da nihče ne bo ostal brez službe — ker da bo vlada poskrbela, da bodo dobili nove, celo boljše —, so to možnost zavrnili. Zahtevali so ne samo, da SDH ne likvidira CSS, ampak tudi, da svoje službe dobijo nazaj.

Skratka, nočejo novih, boljših služb. Hočejo stare. Vztrajajo pri ohranitvi svojih delovnih mest v CSS, četudi bi bili na slabšem, kot jim ponujajo.

Reakcija je pravilna. Ker razkriva, da v Sloveniji ni nikomur mar za deprivilegirane. Da bi se jih vsi najraje znebili. Da današnja Slovenija ne premore niti minimalne socialne racionalnosti, ki bi eliti dala vedeti, da obstajajo skupine ljudi, s katerimi se ne sme ravnati po logiki ekonomske racionalnosti. Ampak po logiki socialne racionalnosti.

Za zgodovinsko vzpostavljeno slovensko socialno in kulturno tirnico je značilno, da je preživetje vseh najvišja vrednota. Preživeti morajo vsi. Ne samo tisti, ki delajo dovolj dobro, da lahko preživijo z lastnim delom.

To je bistvena razlika med slovensko etiko in med zahodno, v bistvu protestantsko etiko kapitalizma. Ta temelji na logiki, da je poklic individualno početje, s katerim posameznik časti Boga in s katerim si lahko — če poklic dobro opravlja — zagotovi preživetje. To je namreč skladno z Božjim načrtom. Amen.

Pri Slovencih pa takega Božjega načrta ni. Obsataja pa obligacija, da je treba tudi tistim, ki ne morejo sami poskrbeti za preživetje, to zagotoviti. Bodisi zato, ker njihovo delo za to ne zadostuje. Bodisi zato, ker sploh ne morejo delati. Bodisi zaradi neke naravne katastrofe. Ali če domačija kot temeljna enota, ki skrbi za preživetje svojih članov, iz nekega razloga tega ne more zagotoviti. (Nerentabilno poslovanje CSS je primer takšne “domačijske tragedije”.)

Skratka, takim ljudem mora domačija zagotoviti preživetje po logiki socialne racionalnosti. Kar pomeni z redistribucijo. Namreč tako, da se dobrine od tam in od tistih, kjer je dobrin za preživetje preveč, prerazporedijo tja in k tistim, kjer jih je za preživetje premalo.

https://fokuspokus.si/primer-css-luka-mesec-potiska-deprivilegirane-v-sistemsko-revscino-10375255

29/01/2025

Marko Crnkovič ➡️ Dr. Mitja Ferenc pravi: “Pravica do groba je znana že iz grške Antigone. Več tisoč žrtev povojnega nasilja v Sloveniji še vedno čaka na dostojen pokop.”

Seveda, vsekakor. Pokopljite nesrečnike in basta. Ampak čemú potem peticija v Evropskem parlamentu, ko pa predsednica države — kot ena od mnogih, pa vendar prva med enakimi — po lastnih izjavah že več kot eno leto dela na tem, “da bi končno dostojno pokopali žrtve povojnih pobojev”?

NPM in Ferenc samo deloma govorita o eni in isti stvari. O dostojnem pokopavanju mrtvih. V nadaljevanju pa se razhajata: zgodovinar namreč ne govori samo o “pravici do pokopa”, ampak tudi “o pravici do spoštljivega ohranjanja spomina na žrtve povojnega komunističnega nasilja v Sloveniji”.

Treba je vedeti, da je Ferenc spisal peticijo konec predlanskega leta in da je bil povod zanjo Golobov preklic predpredlani razglašenega Janševega nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja (17. maj).

Pieteta do pokojnih vsekakor. Do po krivici in brez sojenja pobitih še tem bolj. Toda ko to vzame v roke SDS, se to sprevrže v politično obračunavanje pod pretvezo empatije in sočutja. Pa če so zraven še tako kompetentni in kao neodvisni zgodovinarji.

https://fokuspokus.si/pokopljite-nesrecnike-in-se-pripravite-na-nadaljevanje-ideoloskega-boja-z-sds-10375172

26/01/2025

Dušan Moravec (1920—2015) v knjigi Utrinki spomina odstira različne vidike svoje ustvarjalne poti, poroča o podrobnostih iz svojega življenja in o sopotnikih s področja literature in gledališča iz povojnega obdobja. Dušan Moravec je pronicljiv komentator umetnosti in družbe neke dobe. Po maturi se je vpisal na Filozofsko fakulteto, po okupaciji pa študij prekinil in se vključil v delovanje OF. Vojno je deloma preživel v italijanskih taboriščih, deloma pa v NOV kot član uredništva in urednik za kulturo pri Slovenskem poročevalcu. Bil je dramaturg in teatrolog ter literarni in gledališki zgodovinar, pa tudi med ustanovitelji MGL. Napisal je vrsto monografij o zgodovini slovenskega gledališča in njenih izstopajočih posameznikih. Bil je dragocen uredniški sodelavec zbirke Zbrana dela slovenskih pisateljev ter vesten urejevalec knjižnih objav korespondence med velikani naše literature in gledališča.

Kot je v javnem voščilu ob njegovi devetdesetletnici zapisal Ivo Svetina, je bil akademik Dušan Moravec “mož, za katerega bi marsikdo rekel, da je mož brez posebnosti”. To je še zlasti veljalo za zadnja leta njegovega življenja, ki jih je preživel v družbi knjig ter najožjega kroga sorodnikov in prijateljev. Malokdo je vedel, da je v samoti pisal avtobiografijo. Knjiga Utrinki spomina je izšla pri založbi Beletrina v sozaložništvu s Slovenskim gledališčim inštirutom (SLOGI).

https://fokuspokus.si/dusan-moravec-moz-ki-je-v-bistvu-zaznamoval-slovensko-gledalisce-odlomek-10374948

25/01/2025

Marko Crnkovič ➡️ Pri ustanovitvi nove politične stranke je ironično to, da po eni strani mediji naredijo pomp in suspenz — češ, končno, morda pa bo le kaj iz tega, čas bi že bil, ker imamo poln kovček teh starih obrazov —, potem pa se izkaže, da je interesantno samo to, kdo od teh starih ali vsaj znanih obrazov je prišel opogumit novokomponiranega veljaka.

Tako je bilo tudi prejšnjo soboto na Brdu pri Kranju, kjer je Marko Lotrič, aktualni predsednik Državnega sveta, obelodanil svojo stranko. Stranko Fokus. (Ime mi je všeč. Imam občutek, kot da sem mu dal idejo.)

Seznam olikanih, ki so s svojo prisotnostjo zaželeli Lotriču vso srečo na trnovi poti politike, je v novičarskem kontekstu morda res deloval trivialno, vendar ni bil nepomemben. Za nepoučene in/ali nezainteresirane je bil to edini indic na siceršnjem družabnem dogodku, kam Fokus sploh spada.

Če ne bi bilo tam Tonina, Logarja, Hojsa, Počivalška in Balažica, več kot 96 odstotkov volivcev ne bi vedelo, kam naj Lotriča dá. Toda še ti manj kot štirje odstotki večinoma ne bodo volili Fokusa, ampak SDS, NSi, Demokrate in SLS. Temu primeren bo Lotričev rezultat. Fokus bo muha enodnevnica, ki bo obležala pred parlamentarnim pragom.

https://fokuspokus.si/treslo-se-je-brdo-rodil-se-je-fokus-10374832

23/01/2025

Vesna V. Godina ➡️ Če danes beremo Lascha, se zdi, kot da je opisoval Trumpovo inavguracijo:

“Umetnost kriznega upravljanja, ki danes vse bolj šteje kar za bistvo vodenja države, dolguje zahvalo za svoj modni vzpon spajanju politike in spektakla. Propaganda si prizadeva v javnosti ustvariti kronično občutje krize, ta pa upravičuje razmah izvršne oblasti in varovanje tajnosti, ki jo obdaja. Oseba, ki ima v rokah izvršno oblast, svoje ‘predsedniške’ kvalitete dokazuje z razglašanjem odločenosti, da bo kos krizi kjerkoli se kriza v tistem trenutku že kaže; da bo tvegala, da se ne bo ustrašila nobene nevarnosti, da bo dokazala svoj pogum ter da bo smelo in odločno ukrepala, čeprav bo situacija morda terjala premišljenost in previdnost.”

Trump je gledalcem v ZDA in po svetu dokazal, da je v današnji ameriški družbi kriza povsod. In da je on tisti, ki bo odločno ukrepal. Da je krizi kos. Da bo tvegal. Da se ne bo ustrašil nobene nevarnosti. Da je pogumen. Da smelo in odločno ukrepa za dobrobit ZDA. V smislu: “America first!”

Čeprav je danes bolj kot kadarkoli doslej trenutek, ko se je treba ustaviti. Premisliti. Biti previden.

https://fokuspokus.si/trumpov-popolni-inavguracijski-scenarij-iger-ce-ni-kruha-10374679

19/01/2025

Piškoti s sporočilom so na meji med esejistiko in esejističnim dnevnikom, vendar si Uroš Zupan jemlje to svobodo, da ne piše kronološko, ampak skače po časovni osi iz sedanjosti v preteklost. Eseji so tematsko različni, toda osnovna nit, ki jih sicer povezuje, je tok časa in spremembe, ki jih v duhu in telesu to povzroča.

Piškoti s sporočilom niso eseji o književnosti, ampak književnost sama. Zlasti poezija jim služi kot nekakšna vrata, ki odpirajo prostore v življenjske situacije. To so eseji o vzvišenih trenutkih, najpogosteje povezanih z glasbo, a hkrati tudi o sestopanju v temo. Kljub temu pa je knjiga, napisana v značilnem zupanovskem stilu, prežeta z nežnostjo do sveta.

Uroš Zupan (1963) — pesnik, esejist in občasni prevajalec — je diplomiral iz primerjalne književnosti. Z družino živi na obrobju Ljubljane in se že desetletja preživlja kot samostojni kulturni delavec. Za poezijo je prejel nagrado Slovenskega knjižnega sejma za prvenec, zlato ptico, nagrado Prešernovega sklada, Jenkovo nagrado in Župančičevo nagrado, pa tudi nagrade še v Jugoslaviji in pozneje v Nemčiji, Italiji in na Poljskem (nagrado Wysłave Szymborske). Njegova dela so prevedena v več tujih jezikov. Piškoti so izšli pri Mladinski knjigi.

https://fokuspokus.si/piskot-sporoca-uros-zupan-je-v-hipnagoskem-stanju-odlomek-iz-eseja-10374360

14/01/2025

Pred jutrišnjo premiero v SNG Drama Ljubljana ➡️ Za narodov blagor ni dramski kuriozum iz preteklosti, ampak slovenski časovno-prostorski kontinuum. Slovenci so po več kot sto letih še vedno duhamorno, a dobronamerno pokvarjeni, sluzasti in trivialni oportunisti, zavzeti za “najsvetejše koristi celokupnega naroda”. Cankarjeva dela so samoupdatajoče se dramske predloge za vse čase. Dela kot Za narodov blagor, Hlapci, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski in Kralj na Betajnovi so večna. Večna zato, ker nas ne spremenijo. Ker ničesar ne spremenijo. Če bi kogarkoli in karkoli spremenila, ne bi bila več aktualna. Zato so te Cankarjeve drame praviloma predstave leta. Zato so redno na repertoarju. Zato se jih filistrsko — češ, glejte, kakšen je ta folk — ne mi, seveda, ki smo cankarjansko kritični — nikdar ne naveličamo.

https://fokuspokus.si/se-mastnejsa-jed-za-filistre-za-kaj-ce-ne-za-narodov-blagor-10373958

12/01/2025

Darinka Pavlič Kamien ➡️ Da se ne bomo tako kot ves svet ukvarjali samo z novoizvoljenim predsednikom ZDA in njegovim dvornim pooblaščencem, ostanimo raje doma. Imamo dovolj lastnih težav,. Vlečejo se že nekaj časa in jim ni videti konca. Ena od teh je tudi drama na Ministrstvu za notranje zadeve z novimi in novimi prizori in dejanji, ki je vredna abonmajske karte in sedeža v prvi vrsti.

Slovenija se že nekaj mesecev ukvarja z zgodbo, ki je postala prava politična nadaljevanka. Generalni direktor policije Senad Jušić — že od nastopa svoje funkcije pod drobnogledom javnosti — se je pred časom znašel v pravni in politični negotovosti. Brez jasnega razpleta.

Saj se še spomnite, kje je bil izvirni greh? Upravno sodišče je konec lanskega oktobra razsodilo, da je sklep posebne natečajne komisije, s katerim je potrdila, da Jušić izpolnjuje pogoje za to mesto, nezakonit. Ugotovitev komisije, da ima Jušić več kot osem let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v javnem sektorju, je bila po mnenju upravnega sodišča pomanjkljivo obrazložena.

Če bi se izkazalo, da pogojev res ne izpolnjuje, pa ne bi bremenilo samo generalnega direktorja policije samega — ki v tem primeru ne bi smel biti na tem položaju —, temveč predvsem njegovega nadrejenega ministra. Boštjana Poklukarja. Poklukar pa Jušića že ves čas ščiti. Novega razpisa, ki bi rešil zagato, ne želi izpeljati.

Zaplet je prišel tako daleč, da je na interpelacijskem odstrelu zdaj minister sam. In to minister vlade, ki je v manj kot dveh letih izgubila več kot polovico ministrov in si nove kadrovske zamenjave skorajda ne more več privoščiti.

https://fokuspokus.si/prvi-policist-in-notranji-minister-cas-je-za-odgovore-ne-vec-za-vprasanja-10373818

10/01/2025

Suzana Žilič Fišer ➡️ Izjave fantov, ki se zavedajo svoje moči in rušijo, kar jim pač pride na pot, se kar vrstijo. Ko smo že mislili, da je Mark Zuckerberg prerasel svoj moto “move fast and break things”, pa je spet stopil pred množico in se odločil polomiti še več kot kadarkoli prej.
Lažne informacije, zavajajoče informacije, dezinformacije … — vse to obstaja že tako dolgo, kot obstaja komunikacija. A še nikoli se to ni širilo tako hitro in s takim dosegom.
Odgovornost do resnice in za verodostojnost informacij se z razvojem družbenih omrežij na žalost ni povečala. Povečala se je samo dostopnost dezinformacij. S platformami so prišli na svoj račun posamezniki in skupine, ki želijo zavajati in posredovati škodljive vsebine.
Povprečno razumnemu posamezniku je jasno, kaj je dejstvo in kaj je mnenje. In da je njegov pogled samo eno izmed mnenj. Jasno mu je tudi, kaj je spodobno in kaj je sovražno. Žal pa je videti, da se osnovna lekcija medijske pismenosti ni dotaknila večine in da mala šola manir, ki smo se jih učili v družini in vrtcu, ne velja več.
https://fokuspokus.si/zelim-si-videti-vsaj-nekaj-dobrega-v-tej-zuckerbergovi-noriji-10373697

07/01/2025

Marko Crnkovič ➡️ Znašli smo se pred dvema ekstremoma. Premnogi novinarski kolegi vidijo v predlogu vsaj korak naprej, če ne celo žarek upanja. Žal ne delim z njimi tega mnenja. Iz izkušenj. Tisti na drugem bregu — do katerih sicer ne čutim kolegialnosti — pa v predlogu vidijo zlovešče znamenje totalitarne prihodnosti.

Razumem sicer ene in druge. Obe skrajnosti se splačata. Prva pomirja in vzbuja upanje, da si bodo mediji opomogli — ker jih bleda mati domovina oz. država ne bo pustila na cedilu —, druga skrajnost pa svojim privržencem obljublja čast in slavo disidentov, izpostavljenih namišljeni politični represiji.

Tako razmišljam, ker ne po poklicu ne po prepričanju nisem optimist in konstruktivec. Za razliko od poklicnih in konjičkarskih urejevalcev družbe se niti ne čutim dolžnega tako razmišljati. Sem samo flegma mnenjski delavec, ki je dal v tej panogi že svašta skozi.

Predvsem pa preziram modno publicistično pozo, ki iz problemov ali celo samo iz reševanja družbenih problemov oportunistično dela kontroverznost, dramo, katastrofo in si z enoglasnim zgražanjem kupuje socialni aplavz.

Zato po eni strani ne nasedam obetom svetlejše prihodnosti, po drugi pa ne vidim distopije v vsaki napovedani politični spremembi. Distopična se mi zdi kvečjemu prihodnost, v kateri bi ali bodo prevladali tisti, ki zdaj tako vehementno sesuvajo predlog.

Ironija pri vsem skupaj pa je, da novi Zakon o medijih — če bo sprejet, kar najbrž bo — ne bo preprečil distopije, o kateri govorim, ampak bo samo še pospešil njen prihod. Predlog Zakona o medijih dela v korist informiranih idiotov. V korist tistih, ki verjamejo, da je vse dovoljeno objaviti. Ker je vse, kar je objavljeno, tudi kao resnično.

https://fokuspokus.si/zakon-o-medijih-bo-samo-se-pospesil-prihod-distopije-informiranih-idiotov-10373451

04/01/2025

Marko Crnkovič ➡️ Če bi danes delal intervju s predsednikom vlade dr. Robertom Golobom, ga ne bi samo spraševal druge stvari — kot v intervjuju ob nastopu mandata —, ampak bi tudi on na magari podobna vprašanja drugače odgovarjal.

Čeprav ga od takrat spremljam samo iz medijev — kar ni zanesljiv vir za ustvarjanje vtisa o nekem človeku —, se mi zdi, da Golob ni isti kot pred dvema letoma in pol. Niti ni isti kot pred tremi leti. (Ko sva se srečala 6. junija 2022, je bilo drugič. Prvič pa je bilo pet mesecev prej, 13. januarja istega leta, na tisti slavni drugi okrogli mizi pod naslovom V kakšni Sloveniji želimo živeti? gibanja Bodi sprememba v mariborskem Narodnem domu.)

S tem nočem hudobno sugerirati, češ, le poglejte, kaj je politika iz njega naredila, ampak preprosto dati vedeti, da se je pred različnimi izzivi človek moral znajti situaciji primerno. To ni nerazumljivo, kaj šele obsojanja vredno.

Zazrite se nazaj in videli boste tri Golobe: pretendentskega profeta, za katerim leti jata dezorientiranih selivk in hitro zadovoljnih srakoperjev; lahkomiselnega, nepremišljenega in priljudno ošabnega zmagovalca, ki še ne ve, kaj vse ga čaka; in s svojo nepriljubljenostjo sprijaznjenega zen-budista, ki se je slabo ali vsaj dolgo učil na svojih praktičnih napakah, a je kljub temu diplomiral iz optimizma.

Kaj torej pravi Golob danes?

https://fokuspokus.si/novi-najboljsi-vmesni-cas-diplomiranega-optimista-roberta-goloba-10373307

30/12/2024

Marko Crnkovič ➡️ Ljudje, ki žugajo v zvezi z božičem, niso nujno katoliški zeloti. Torej ne tisti, od katerih pričakujemo, da bodo za razliko od drugih božič dojemali bolj resno, intimno, poglobljeno, ne pa samo praznično, počitniško, potrošniško, prostaško kot večina (ne samo brezvercev). To so ljudje, ki so pripomogli k mitu, da je božič pri nas še vedno nezaželen, ker nismo dali skozi postsocialistične lustracije, torej desničarskega očiščenja in pomlajenja družbe. In da to torej dokazuje, da smo še vedno antiklerikalna družba. Da to ni to, za kar smo 23. decembra 1990 glasovali.

Tako si je krščansko fatvo nakopala na glavo recimo Tanja Fajon, ko je 24. decembra 2018 rojakom voščila “tople, mirne praznike”, potem pa 7. januarja 2019 še “miren in vesel Božič (sic!) vsem pravoslavcem”.

Zaželeti “prijetne praznike” namesto “veselega božiča” pa ni postalo sporno samo pri nas. Dandanes nas na to opozarja celo Elon Musk, ki mu nikoli ni bilo treba tlačaniti pod komunizmom. Politični korektneži po trditvah neokonservativcev in alternativne desnice zaželijo “happy holidays” namesto “veselega božiča” zato, da se voščilo lahko nanaša tudi na nekristjane in da ne moti hipersenzibilnih, ki mislijo na vse (“ljudi in živali”).

https://fokuspokus.si/pa-smo-spet-tam-merry-christmas-you-filthy-animal-10373010

29/12/2024

Darinka Pavlič Kamien ➡️ Je vlada naredila kakšno študijo, raziskavo, zakaj je v Sloveniji toliko nepremičnin neoddanih? O tem ne vemo nič. Sklicevanja na oprijemljive podatke ni slišati. Upravičeno lahko domnevamo, da vlada ne ve, zakaj je toliko drugih ali tretjih nepremičnin neoddanih. Vse so samo ugibanja.

Morda je razlog v tem, da stanovanjski zakon vključuje preveč izjemnih okoliščin, zaradi katerih najemniku ni mogoče odpovedati pogodbe o najemu, četudi lastniku uničuje lastnino in dela škodo. Če se lastniki počutijo nesorazmerno manj zaščitene od najemnikov, je velika verjetnost, da bodo do oddajanja zadržani.

Možno je tudi, da to drugo nepremičnino vendarle tu in tam rabijo. Ravno toliko, da je nimajo interesa oddati. Morda so jo kupili za otroka, ki pa še študira in iz ekonomskih razlogov živi pri starših. Morda so jo podedovali po umrlih sorodnikih. Morda se nepremičnina nahaja nekje v hribih in je ni mogoče oddati v najem, niti ni zanimiva za nakup. Morda jo uporabljajo kot nek pomožni objekt, recimo zidanico.

Saj razumete, kajne? Razlogov je lahko milijon.

https://fokuspokus.si/amaterji-eksperimentirajo-na-vrtickih-politicnih-reform-10372968

24/12/2024

Marko Crnkovič ➡️ Do sezonskih frivolnosti sem danes skeptičen, čeprav jim rad-nerad — a v vsakem primeru ne preveč — podležem tudi sam. Pa ne seveda v religioznem smislu. Božič ni moja intimna opcija. Kot agnostičnemu brezvercu mi teološki smisel praznovanja božiča osebno ni prezenten. Intelektualno štekam, ampak mi ni kul.
Se mi pa zdi vse skupaj lepa pravljica. In le zakaj bi imel kaj proti pravljicam s poučnim in spodbudnim, če že ne srečnim koncem?

Moja posvetna interpretacija božiča, kot ga poznamo danes, temelji na domnevi, da na praznovanju Jezusovega rojstnega dne absolutno je nekaj, kar se prilega tudi izbrezumljenim in ateističnim sodobnikom. Čeprav se ne znajo veseliti ničesar, če se ne veselijo masovno. Zaradi njih je zdaj ta cirkus. Po njihovi zaslugi. Cerkev je tu samo še postranskega pomena. Čeprav brez nje tega ne bi bilo.

Dandanašnje božično veseljačenje po eni strani nima nič opraviti s krščanstvom, po drugi pa ima opraviti vse. Vsa ta potrošniška, obdarovanjska, veselična, domnevno ali dejansko dobronamerna ali altruistična evforija, ves ta hedonizem s kulinarično in gostinsko histerijo, vsa ta kakofonična norišnica božičnih uspešnic itd. — vsega tega ne moremo razumeti ali kaj šele sprejemati, ne da bi razumeli tisto prvinsko, originalno veselje ob dejstvu, da se je nekega dne na ta dan rodil zveličar.

Globalizacija božiča kot praznika vseh po svoje priča o globoki vrojenosti in sprejemljivosti morda nezavednih vsebin, na katerih Cerkev temelji in ki jih propagira. Trivializacija božiča pa priča tudi o njihovem razvrednotenju. Mnogim, premnogim ljudem bi bilo za Jezusa prav malo mar, če ne bi bilo te banalizacije božiča, kot ga obhajamo sodobniki. Ali jim v resnici je prav malo mar. Kljub vsemu temu.

https://fokuspokus.si/bozicna-poslanica-v-razmislek-vernim-nevernim-nejevernim-10372782

22/12/2024

Darinka Pavlič Kamien ➡️ Nataša Pirc Musar je bila izvoljena na rednih, poštenih in demokratičnih volitvah, ki so temelj našega političnega sistema. Zmagala je brez sence dvoma. In danes je — pa če nasprotniki to želijo ali ne — predsednica vseh Slovencev in Slovenk. Neglede na njihove politične preference.

Odhod iz dvorane članov stranke SDS ni zgolj vprašanje politične kulture, temveč vprašanje, kako nekateri razumejo in prakticirajo demokracijo. Demokracija ni samo vodenje države po volji večine, temveč tudi spoštovanje manjšin, zagotavljanje prostora za dialog in soočenje različnih pogledov. Odhod iz dvorane morda izraža trenutno nestrinjanje, a hkrati zanika možnost za dialog in razumevanje.

Janševa akcija in njegov odziv na notranje strankarske izzive ne kažejo samo na politično igro, temveč na globljo krizo vrednot, ki bi morala biti temelj vsake politične dejavnosti. Janez Janša je s svojo potezo morda želel pokazati odločnost in načelnost, svojo brezkompromisnost. Pokazal je pa tudi, da je pripravljen prezreti osnovna pravila demokratičnega sobivanja, kadar mu to ustreza. To pa ni več samo politična igra To je igra z ognjem. In to igro igra že vso svojo politično kariero in sproti požiga vezi, ki nas kot družbo držijo skupaj.

https://fokuspokus.si/demokracija-je-sla-iz-dvorane-10372587

18/12/2024

Marko Crnkovič ➡️ Pobalinsko vedenje in ravnanje poslancev zlasti SDS v DZ — pa še kje drugje — mi niti malo ni všeč. Priznati pa moram, da je zelo učinkovito. Od seje do seje in od mandata do mandata stopnjujejo svoje retorične in politične eskapade, da bi dokazali, da so koalicije, v katerih njih ni, grožnja družbi in demokraciji.

Osnovni cilj te strategije je seveda politični boj. To zna biti izjemoma koristno, četudi boleče in nadležno. Toda del te strategije je tudi stranski učinek, da koalicijski poslanci zaradi SDS izgubljajo živce.

Medtem ko so SDS-ovci mojstri izkrivljanja in obračanja, pa se koalicija — na čelu z Gibanjem Svoboda — v danih vedenjskih razmerah ne znajde.

https://fokuspokus.si/kako-naj-ukz-utisa-opozicijo-ne-da-bi-izpadla-nedemokraticna-10372283

14/12/2024

Suzana Žilič Fišer ➡️ V teh dneh spet poslušamo obtožbe na račun podjetja Meta, da na Instagramu aktivno pomaga pri razširjanju vsebin, ki spodbujajo samopoškodovanje. Meta sicer zatrjuje, da odstrani približno 99 odstotkov škodljivih vsebin, še preden jih uporabniki prijavijo.

Toda nedavna danska raziskava je pokazala, da to ne drži. Organizacija Digitalt Ansvar je ugotovila, da v enomesečnem poskusu ni bila odstranjena niti ena škodljiva slika. Raziskovalci so na Instagramu odprli lažne profile posameznikov, starih 13 let, ki so delili 85 objav z vsebinami samopoškodovanja. To je vključevalo tako spodbujanje samopoškodovanja kot objavljanje krvi ter različnih načinov hudih samopoškodovanj mladostnikov.

Govorjenje Mete o učinkovitih načinih odstranjevanja škodljivih vsebin s pomočjo umetne inteligence in o skrbi za uporabnike platform je čista farsa. Danski eksperiment je celo pokazal, da Instagramov algoritem aktivno pripomore k širjenju samopoškodovanja, namesto da bi take vsebine zaviral.

https://fokuspokus.si/posledice-objav-na-druzbenih-omrezjih-so-lahko-tudi-fizicne-10372071

12/12/2024

Vesna V. Godina ➡️ Na TVS zelo pogrešam Janeza Staniča in Jurija Gustinčiča. Že dolgo ju pogrešam. In ne samo to. Kljub vsem naporom — v katerih iskrenost ne dvomim —, ju Televizija Slovenija vse do danes še ni nadomestila. Zunanjepolitičnemu uredništvu ne uspe uvesti analitičnega novinarstva mednarodnega dogajanja in mednarodne politike. Ta manko zapolnjuje v večjem delu s tem, da zavzema stališča medijskih trobil Zahoda. Kar pomeni, da so del hladne vojne z drugimi sredstvi. Na strani Zahoda, seveda.
Resnici na ljubo TVS ni edini medij, za katerega zapisano velja. To velja za tako rekoč vse medije v Sloveniji. To pa tudi pomeni, da v resnici nimamo medija, ki bi bil zmožen res strokovno in ne politično pokrivati področje mednarodne politike.

https://fokuspokus.si/kako-slovenski-mediji-obravnavajo-mednarodno-politiko-10371885

Fokuspokus