Fokuspokus, Ulica slovenske osamosvojitve 2, Maribor (2024)

Q: What is the address?

Ulica Slovenske Osamosvojitve 2

13/09/2024

Marko Crnkovič Prvo (in verjetno zadnje) soočenje med Kamalo Harris in Donaldom Trumpom je bilo bizarno. Seveda po zaslugi republikanskega kandidata. Trump se bo zapisal v zgodovino ameriških političnih ekstravaganc z navedbo, da ilegalni miganti s Haitija lovijo in jedo hišne ljubljenčke prebivalcev zvezne države Ohio.

Kako je mogoče, da bivši predsednik in vnovični kandidat za predsednika ZDA govori take blatantne neumnosti? Ker navsezadnje, karkoli že si mislimo o Trumpu — človek, ki si je tako ali drugače ustvaril bleščečo poslovno in medijsko kariero, milijarder, najbrž ni tako neumen, da bi resno — sredi kampanje in pred multimilijonskim občinstvom — šeral vrhunsko smešne debilizme, ki bi se jih težko spomnil najbolj odštekani scenarist iz njemu tako neljubega in nenaklonjenega Hollywooda.

Tega o kino- in felinofagiji v Ohiu si cepec ni izmislil na licu mesta med debato, temveč je v bistvu samo ponovil fake news, ki je že nekaj časa krožil po družbenih omrežjih. To ima zdaj očitno domovinsko pravico celo v predsedniški tekmi.

Treba je priznati, da Trump zares premika meje toleriranega. Navzdol, seveda, in žal temu ni videti dna.

https://fokuspokus.si/soocenje-trump-harris-nemogouche-je-mogouche-samo-v-zda-10365485

04/09/2024

Vesna V. Godina ➡️ Zanimivo je, kako se zmagovalni pohod AfD (Alternative für Deutschland) in BSW (Bündnis Sarah Wagenknecht) na deželnih volitvah na območju nekdanje Vzhodne Nemčije zdi nekaj nelogičnega in nerazumljivega. Porajajo se vprašanja. Zakaj v nekdanjem socialističnem delu Nemčije zmaguje skrajna desnica? Zakaj v nekdanjem socialističnem delu Nemčije zmagujejo rasizem, ksenofobija, konservativnost? Odkod upor proti zahodni demokraciji, NATO paktu, ZDA?

V resnici gre za pričakovan pojav. Odgovor je preprost: kar se dogaja v delu Nemčije, ki je bila nekoč DDR, je neuspela tranzicija. Ali drugače: v nekdanji Vzhodni Nemčiji se dogaja neuspeh postsocializma.

V vzhodni del Nemčije se je po padcu Berlinskega zidu zlila ogromna finančna pomoč, ocenjena na okoli 1600 milijard evrov. Toda ekonomskega, kaj šele socialnega učinka ves ta denar ni imel. Kar dokazuje, da je družba več kot samo ekonomija. In da ekonomija ne more delovati, če ni usklajena z zgodovinsko vzpostavljeno socialno in kulturno tirnico. In vzhodna Nemčija ima drugačno tirnico od zahodne. Preživela je namreč socializem.

Dokler nemški politiki — pa tudi politiki v drugih postsocialističnih družbah — tega ne bodo razumeli, bodo obsojeni na poraz. Vzhodni Nemci zavračajo CDU in SPD kot utelešenje Zahoda. Ki ga ne marajo. Ker jim je prinesel poraz. Ponižanje. Poslabšanje standarda. Mnogim tudi nesrečo. Zato volijo vse, kar ni Zahod. Torej Björna Höckeja. Ki je fašist. A ljudi to ne zanima. Ljudje volijo proti. Proti Zahodu. Proti zahodni Nemčiji. Proti zahodnim vrednotam in standardom. Proti NATO paktu. Proti vojni v Ukrajini. Proti vojaški pomoči Ukrajini. Proti EU. Zato volijo AfD in BSW. Zato so za Höckeja. Lahko bi bil kdorkoli drug. Rosa Luxemburg. Ali Hi**er.

https://fokuspokus.si/porazenci-postsocializma-v-nekdanji-vzhodni-nemciji-so-obsojeni-na-fasizem-10364774

25/08/2024

22 dolžin je romaneskni prvenec mlade nemške avtorice Caroline Wahl. Protagonistka Tilda preživlja poletje v brezbarvnem majhnem mestu. Študira matematiko in dela v supermarketu, njena glavna sprostitev pa je večerno plavanje v bazenu. Tu lahko na kratko pozabi svojo sivo vsakdanjost ob skrbi za mlajšo sestro Ido in mamo alkoholičarko. O svobodnem, neobremenjenem življenju si ne dovoli niti sanjati. Nekega dne pa se v mesto vrne Viktor in naenkrat se vse spremeni …

Slovenski prevod je izšel pri založbi Vida.

Caroline Wahl se je rodila leta 1995 v Mainzu in odraščala v vasi v Baden-Württembergu. Študirala je nemščino v Tübingnu in sodobno nemško književnost v Berlinu. Delala je pri več založbah. Zdaj živi v Rostocku in velja za “edinstven glas generacije”.

Roman 22 dolžin je postal Spieglova uspešnica, zanj pa je Wahlova prejela avtorsko nagrado Ulle Hahn in Grimmelshausnovo nagrado. Knjiga je bila razglašena za najljubšo knjigo leta 2023 po izboru nemških neodvisnih knjigarjev in “nemško literarno senzacijo”.

https://fokuspokus.si/nemska-literarna-senzacija-caroline-wahl-odlomek-10364097

21/08/2024

Marko Crnkovič Nisem edini poznavalec Franka Zappe v vseh njegovih diskografskih, glasbenih, zasedbenih in facial hair oblikah v Ljubljani in okolici. Pa vendar se mi je ta ponedeljek zvečer zdelo neverjetno videti prepolne Križanke navdušenih. Ljudje so s stoječimi ovacijami izražali hommage v glavnem orkestralni, predvsem pa bizarni, odbiti, neposvečenim in nesenzibiliziranim nerazumljivi glasbi blagopokojnega genija.
Saj se ne pritožujem, samo začuden sem. Vesel sem tega fenomena, si ga pa ne znam razložiti. Kako se to lahko dogaja 31 let po maestrovi smrti in 49 let po ljubljanskem koncertu The Mothersov?

Ljubljanska (in slovenska) glasbena kultura in koncertna ponudba sta v tem času dodobra propadli. Če stanja v globalni pop glasbi in vsesplošne degradacije okusa niti ne omenjam. Nakar leta 2024 doživimo, da stara hipijevska scena in ljubljanska prireditvena noblesa srednjih let z ritjo ob riti padata na Franka Zappo?

https://fokuspokus.si/z-gregcem-pekcem-v-krizankah-ljubljansko-glasbeno-vstajenje-franka-zappe-10363790

18/08/2024

Constance Debré (1972) je bila nekoč odvetnica, danes pa je pisateljica in avtorica trilogije, ki jo poleg romana Love Me Tender sestavljata še Play Boy in Nom. Je ena najpomembnejših sodobnih francoskih avtoric, ki je s silovitim literarnim glasom, jezikovno izčiščenostjo ter neprizanesljivo družbeno analizo prevzela tako francosko kot mednarodno bralsko javnost.

Malomeščanska biografija Constance Debré bi se lahko glasila: vnukinja prvega povojnega predsednika francoske vlade je doštudirala pravo, postala uspešna odvetnica, se poročila in rodila sina. A to na prvi pogled urejeno, že na drugi pa skrajno dolgočasno življenje je zanjo postalo neznosno. Pri triinštiridesetih letih se je ločila, končala odvetniško kariero, si postrigla lase, postala pisateljica in zaživela kot lezbijka.

Kdo postane ženska, ki se ne uklanja več družbenim normam in malomeščanskim pričakovanjem? Kako hitro je iz družbene sredine potisnjena na njeno obrobje? Kaj lahko izgubi?

Odgovor je — vse. Tudi otroka. Pripovedovalkin nekdanji mož sodišče prepriča, da v novih življenjskih okoliščinah ni več primerna mama. Sina sme videti na štirinajst dni, na nadzorovanem obisku, za eno uro. Constance Debré brez sentimentalnosti piše o izgubi in brez moraliziranja o krivici. Njena strategija preživetja je askeza, sestavljena iz branja, pisanja, plavanja, cigaret in seksa. Ponavljanje, ki ne vodi do odrešitve, temveč do precizne analize družbe. Njene temne kote človek spozna šele potem, ko se znajde na njenem obrobju.

Roman Love Me Tender je izšel pri založbi No!Press Mance G. Renko v prevodu Eve Mahkovic in s spremno besedo Jedrt Maležič.

https://fokuspokus.si/constance-debre-koncept-mati-ne-obstaja-odlomek-iz-romana-10363566

17/08/2024

Marko Crnkovič Pod vzdevkom Officer Obie — kot smo ga nekateri frendi omenjali interno, po sicer resničnem liku iz talking bluesa Alice’s Restaurant Arla Guthrieja — je bil Iztok Aberšek znan insajderjem in naši generaciji kot eden od prvoborcev Studia City oz. Studia Ljubljana, pozneje pa uspešen oglaševalec ter režiser in kreativec. Sprva pri Imeldi 8000 Mojmirja Ocvirka — da, toliko parov čevljev je imela tedanja filipinska first lady —, nazadnje pa kot ustanovitelj svoje agencije Tovarna vizij.

https://fokuspokus.si/iztok-abersek-19612024-ikarov-padec-nikoli-postaranega-oglasevalca-10363527

11/08/2024

Knjiga Primer: Anhovo: Med azbestom, odpadki, razvojem in zdravstveno krizo filozofinje in politologinje Jasmine Jerant je angažirana, iskriva in skrbno dokumentirana pripoved o vzponu in padcu azbesta — “čudežnega gradbenega materiala” —, obenem pa tudi o najstarejšem okoljevarstvenem gibanju pri nas. Kako je ob Sočo, slovenski naravni biser, sploh prišel azbest? Kako je mogoče, da še danes v tej ozki dolini kurijo nepredstavljive količine odpadkov s širšega območja, četudi je skoraj šeststo zdravnikov podpisalo peticijo, da je stanje treba urediti? Kdo so bili lastniki velikanske tovarne skozi čas in kako so ti kraji postali usodno odvisni od ekonomskega uspeha Salonita Anhovo?

Jasmina Jerant (1980) je diplomirala na temo socialne pravičnosti in UTD. Na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti je magistrirala iz političnih ved, trenutno pa na Univerzi v Tampereju dela doktorat iz UTD. Sodelovala je z Rdečimi zorami, Mestom žensk, AI Slovenija, Inštitutom 8. marec, ZRC SAZU itd. Leta 2022 je bila Ob ustanovitvi stranke Vesna je bila njena sopodpredsednica. Živi v Soški dolini, kjer kot aktivistka sodeluje z domačini in društvom EKO Anhovo. Primer: Anhovo je izšel pri Mladinski knjigi.

https://fokuspokus.si/azbest-anhovo-poklon-zrtvam-in-opomin-onesnazevalcu-odlomek-10363102

06/08/2024

Marko Crnkovič ➡️ Postresničnostni svet je tako narejen. Post-truth. Emocije nad fakti. Skrajna desnica izkorišča te močne emocije — jezo, ogorčenje, strah, celo presenečenje in nejevero, skepso, dvom in razočaranje. Zato migranti posiljujejo in kradejo, tudi če ne posiljujejo in kradejo. Zato se umetniki norčujejo iz Kristusa, tudi če se ne norčujejo. Zato moški premagujejo ženske v boksu, tudi če so ženske. Zato hočejo levičarji pobiti 220.000 volilcev SDS, tudi če tega nočejo. Zato je Trump zmagal, tudi če ni zmagal. Zato so islamisti požgali notredamsko katedralo, tudi če je niso. Zato nas s 5G kontrolirajo, tudi če nas ne.

Nekdo je to pomislil in šeral, postavil hipotezo. Za vse drugo — da je ziher res, ker je mogoče res in ker je možno — pa so poskrbeli algoritmi.

https://fokuspokus.si/fake-news-in-polarizacijska-masina-kam-gre-ta-medijska-krajina-10362724

03/08/2024

Marko Crnkovič Slovenski prispevek k svetovnemu kreganju o alžirski testosteronski boksarki Iman Helif — ali bi namreč smela ali ne smela tekmovati v ženski konkurenci — je bil lingvističen. Ali če hočete, sociolingvističen. In seveda ciničen.

V najmanj enem mediju sem namreč zasledil to modno, novokomponirano, politično korektno, antipatriarhalno, feministično uporabo priimka dotične osebe ženskega spola v imenovalniku — namesto svojilnega pridevnika v samostalniški rabi.

Torej: “Helif smo poznali …”; “Helif je bila lani na svetovnem prvenstvu v New Delhiju diskvalificirana …”.

Njeno nasprotnico, Italijanko Angelo Carini — ki je predala dvoboj —, je doletela ista slovnična usoda: “Carini se ni želela rokovati z Alžirko in je ring zapustila v solzah.”

https://fokuspokus.si/zenski-boks-kromosomi-testosteron-in-slovenska-slovnicarska-spolna-disforija-10362596

Malo naprej pa se jim je vendarle zatipkal ta paleopatriarhaizem: “[…] je po dvoboju povedal trener Carinijeve …”.

29/07/2024

Mladi britanski pisatelj Caleb Azuma Nelson je s svojim poetičnim romanesknim prvencem Na odprtem leta 2021 navdušil tako bralce kot kritike. Vsi so z navdušenjem posegali po njegovi nežni knjigi, ki se je uvrstila na številne lestvice najbolj prodajanih in branih knjig, bila pa je tudi ena najbolj odmevnih knjig na TikToku.

V čudovito rahločutnem romanu o ljubezni in hrepenenju se fant in dekle srečata v pubu v jugovzhodnem Londonu. Oba temnopolta Britanca, oba umetnika — on fotograf, ona plesalka —, oba štipendista na zasebnih šolah, oba se poskušata vključiti v družbo. Neodločno, nežno se zaljubita. Čeprav je videti, da sta drug drugemu usojena, lahko njuno pot preprečita strah in nasilje. Kako je biti oseba, ki jo svet vidi samo kot temnopolto telo? Kaj je varnost v ljubezni, če jo na koncu izgubiš? Na odprtem je hkrati boleče čudovita ljubezenska zgodba in prodoren vpogled v tematiki rase in moškosti.

Caleb Azumah Nelson (1993) je britanski pisatelj in fotograf ganskih korenina. Za Na odprtem je prejel številne nagrade, med drugim tudi nagrado Costa za najboljši prvenec, roman pa je bil leta 2021 tudi prvi na Timesovi lestvici najbolje prodajanih knjig. Leta 2023 je izšel njegov drugi roman Small worlds.

https://fokuspokus.si/black-love-matters-fant-in-dekle-se-srecata-v-pubu-odlomek-10362145

28/07/2024

Darinka Pavlič Kamien ➡️ Ah, Črna Gora … Dežela, kjer se dve paralelni realnosti prepletata kot niti zgodovinske tapiserije, ki jo je nekdo pozabil dokončati. Na eni strani idilične, skorajda že pozabljene razglednice preteklosti, na drugi pa futuristična gradbišča sanj oligarhov.

Ne vem zakaj mi je pri odločanju za počitnice na pamet padla Črna Gora. Morda je temu še najbolj botrovalo dejstvo, da se s takrat še sedemletnim vnukom nismo hoteli prav dolgo voziti z letalom, ki pa smo ga vsekakor nameravali vključiti v prevoz. Po cesti namreč v poletnem času nikamor ne prideš.

Morda pa je bilo nekje v ozadju tudi nekaj jugonostalgije. Spominov na noro kul maturantski izlet in nekaj let pozneje — še v časih mojega prvega službovanja v Petrolu — tudi športne igre nekdanjih naftnih podjetij Jugoslavije.

Kakorkoli že, Črna Gora je bila zavestna izbira, izkušnja pa vse prej kot pričakovana.

Cilj? Slovenska plaža.

https://fokuspokus.si/lep-pozdrav-iz-crne-gore-porocilo-s-slovenske-plaze-10362142

23/07/2024

Marko Crnkovič Podpiram namero Simona Maljevca, da se bo “s pravnimi sredstvi odzval na homofobne izjave” Zmaga Jelinčiča. Upam, da bo ministru uspelo utišati človeka, ki ga patološko nagnjenje do vzbujanja pozornosti vsake toliko pripravi do tega, da izrazi svoje butasto, praviloma ponižujoče mnenje, ki nikogar ne zanima.

Jelinčič je marginalen in vulgaren primitivec in ga je kot takega — torej propadlega političnega gobezdača — pač treba tudi obravnavati. Ni pa edini krivec in tudi ne glavni. Bolj kot Jelinčič je kriva desničarska tabloidna falanga. Prav Nova24TV.si je pred dobrim letom dni lansirala kao šokantni breaking news iz leta 2017, da je bil današnji minister kot “odgovorna oseba” podpisan v kolofonu preventivne spolnovzgojne publikacije v okviru programa Odziv na HIV Društva Legebitra.

To so hujskači izkoristili za frontalen napad na ministra, na vlado, na Levico in na nevladnike. Predvsem pa so vse skupaj obrnili tako, kot da je publikacija namenjena nedoletnim otrokom, ki da jih šolske oblasti že zamala seksualizirajo. In citirali fake bakice iz svoje kleti, ki so jokcale, da njihov vnuček “noče več biti fantek”, ker da so imeli v vrtcu LGBT delavnico. In še: “Če ste se kdaj spraševali, kako nastanejo izprijenci, kot so Dušan Smodej — imate odgovor na dlani. Največ pa o tem ve Simon Maljevac.”

https://fokuspokus.si/ritoliznistvo-za-visjo-stopnjo-nove24tvsi-10361780

21/07/2024

Zgodbe iz labirinta je Marjan Tomšič pisal od 2020 do 2023, torej v zadnjem zamahu tuzemskega življenja. Njegov alterego je osamljen in dovzeten za znamenja iz okolice, ki mu odstirajo globljo resnico o tem, kaj pomeni biti človek. Avtor opisuje razvoj družbe, razklane med človeško civilizacijo in naravo — in to obdobje imenuje “duša hladne zore”. Seciranja današnjega časa se loteva kot mag, katerega tretje oko je zazrto onkraj materialnega sveta, v fantastično in iracionalno. Človek kot nekaj več postane nekaj manj, “nevidna” bitja narave pa so osvetljena z vso pisateljevo pozornostjo.

Marjan Tomšič (1939-2023) je bil slovenski pisatelj in kulturni delavec, ki je v letih svojega ustvarjanja obveljal za najizrazitejšega predstavnika slovenske različice magičnega realizma. Obenem pa tudi avtor, ki je Istro — zlasti z romanom Šavrinke — postavil na slovenski literarni zemljevid. Napisal je deset romanov, je avtor več zbirk kratkih zgodb, mladinskih del in pravljic, radijskih iger in dramskih besedil. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada.

https://fokuspokus.si/zadnje-maturitetno-vprasanje-imenuj-narodne-izdajalce-odlomek-10361677

20/07/2024

Marko Crnkovič Ta teden je intelektualno-akademski lobi običajnih osumljencev trajbanja javnega mnenja morda že šestindvajsetič objavil mirovniško, antimilitaristično, antiameriško, Rusijo razumevajoče pismo v zvezi vojno v Ukrajini.

Izražam se cinično, ampak ne iz nestrinjanja. Resda ne podpiram ne takih ne drugačnih podpisnikov odprtih pisem (in peticij), ki se vsake toliko spomnijo opozoriti na vojno ali kakšno drugo družbeno krivico in grozoto. A to ne pomeni, da se njimi nikoli ne strinjam. Se. No, včasih se, včasih ne. Včasih z enimi, včasih z drugimi. Ampak ta pisma so v vsakem primeru samo signaliziranje protestniških moralnih vrlin. Kar bore malo prispeva k reševanju problema.

Takšno oglašanje je namreč še posebej dvoumno in kontradiktorno, če je dvoumen in kontradiktoren problem, v zvezi s katerim se želijo angažirati. Tak problem je vojna v Ukrajini.

Tudi tem najrecentnejšim podpisnikom dam deloma prav, deloma pa ne. A stališča sama niso bistvena. Gre za to, da sem šele pri tem njihovem pismu opazil — ali vsaj prvič pomislil —, da se v današnjem svetu nekaj čudnega in begajočega dogaja. Naj razložim.

K temu, da je svet iz tira — ali vsaj k občutku, da je iz tira —, po mojem izdatno pripomore to, da o določenih stvareh oz. problemih podobno razmišljajo ljudje, ki sicer za nič na svetu ne bi držali skupaj. Ljudje, ki se (ne nujno obojestransko) ne strinjajo. Po drugi strani pa tisti, ki bi po formalni ali moralni dolžnosti ali logiki morali biti zavezniki, somišljeniki, razmišljajo diametralno nasprotno.

https://fokuspokus.si/rusko-ukrajinska-ruleta-in-globalni-gambling-komu-dati-prav-in-s-kom-drzati-10361653

14/07/2024

Avtobiografija Glej ga, Součka! legende slovenskega teatra Jurija Součka (1929–2024) ni samo kronologija skoraj stoletja — od okupirane Ljubljane do gledališča, radia in televizije —, ampak tudi prostora med Dramo SNG in Kodeljevim. Tu vmes je okrogloličen fant iz češke delavske družine, ki je tekoče bral že v vrtcu, že od nekdaj recitiral in pozneje tudi interpretiral. Najprej na majhnih in improviziranih odrih, po igralski akademiji pa skoraj štirideset let v Drami. Pa tudi na Radiu in Televiziji.

Součkova smrt januarja letos je prehitela izid knjige, ki je izšla pri Beletrini. Uredila sta jo Ana Ivančič in Urban Vouk.

Souček je ustvaril okoli 150 gledaliških in skoraj 600 radijskih vlog. Najširše občinstvo ga je dokončno posvojilo s sinhronizacijo risank, kot so bile nepozabne P**i in Melkijad, Čebelica Maja in Palček Smuk. Leta 1961 je prejel nagrado festivala Sterijino pozorje za vlogo Kreona v Smoletovi Antigoni, nato pa še Borštnikov prstan (1994), viktorja za življenjsko delo (2005), Ježkovo nagrado (2018) in nagrado zlati glas Združenja dramskih umetnikov Slovenije (2019).

https://fokuspokus.si/glej-ga-gospoda-z-glasom-koga-jurija-soucka-vendar-odlomek-10361219

08/07/2024

Marko Crnkovič ➡️ Potrošniki nismo ničemur tako intenzivno in konstantno izpostavljeni kot prav reklamam. Obenem pa proti ničemur drugemu nimamo vzpostavljenega tako učinkovitega obrambnega mehanizma. Oglaševanje je povsod in se mu ne moremo izogniti. Toda na zavestnem nivoju ga globoko preziramo. Če oglasov ne bi namerno spregledali, bi se nam zmešalo. In oglaševalci vedo, da jih ignoriramo. Zato nas poskušajo včasih zdrmati drugače.

Hofer je še predobro znan po butastih reklamah. To je kot naravno dejstvo. Toda za to ne moremo kriviti slovenske izpostave Hoferjevega oddelka za promocijo in trženje. Niti Ladota Bizovičarja, ki je nesebično in požrtvovalno prevzel vlogo trgovčevega kreativnega kretena.

Če bi bili mi zgražajoči se targetiranci tako imenovani aktivni državljani ali vsaj potrošniki, v Hoferju že zdavnaj ne bi več kupovali. Ker se Hofer na nas non-stop nekaj dere kot ta zadnji primitivec na stadionu. Recimo: “Ljubim, ljubim, ljubim žareka!” (Ali “Žareka”? Kdo bi vedel.)

A so oni normalni? Seveda. Kako pa naj z nami govorijo? V kakšnem stilu pa bi lahko z nami sploh komunicirali? Dobro je, za koga je. In ali smo po drugi strani mi normalni? Seveda smo. Za to se pač ne zmenimo. Pojdimo na stranišče med reklamami. Vse je v redu. Eni in drugi smo normalni. Tako to funkcionira.

https://fokuspokus.si/debilen-cefurski-oglas-po-hofer-ceni-pa-tak-halo-10360741

07/07/2024

Darinka Pavlič Kamien ➡️ Dogaja se vojna, ki ji ne poznamo začetka. Ne vidimo niti njenega konca. Se je ta vojna začela že tisočletja nazaj? Naj štejemo za njen začetek leto 1948, ko je bil ustanovljen Izrael? To leto je v palestinskem spominu zapisano kot nakba, katastrofa. Na dogajanje tistega časa lahko gledamo tako, kot da je poprava morije, ki so jo v 2. svetovni vojni doživeli Judi, ustvarila novo krivico, ki traja še danes. Izrael je takrat zasedel 78 odstotkov palestinskega ozemlja, pri čemer je bilo 750.000 Palestincev izgnanih. Postali so večni begunci. Ali pa se je ta vojna mogoče začela leta 1987, s prvo intifado, ki je trajala šest let?

Kjerkoli se na tej časovnici ustavimo, naletimo na trpljenje nedolžnih v spopadih med Judi in Palestinci — Arabci — oz. z njihovo današnjo, s terorizmom zaznamovano organizacijo Hamas.

https://fokuspokus.si/mir-na-bliznjem-vzhodu-je-samo-se-oddaljen-spomin-10360714

04/07/2024

Vesna V. Godina ➡️ Pri evropskem političnem premiku na desno gre za igro, ki jo v Sloveniji dobro poznamo. Za igro socialnega nezadovoljstva, ki dobi na vsakokratnih volitvah politični kanal za realizacijo. A ta realizacija žal ne predstavlja rešitve. Tako kot vsakokratni nov politični obraz ne.

Rešitev resnih in nakopičenih socialnih problemov zahodnega kapitalizma nima smisla iskati v menjavi politične oblasti. Ampak v resnih reformah. Ki bodo takšne, da si volilci ne bodo več delali iluzij, da s tem, ko na volitvah izvolijo novo stranko, nov obraz, izvolijo alternativo, ki bo končno rešila njihove probleme.

Da volilci v številnih evropskih državah stavijo na desnico, je manifestacija te demokratične iluzije. Tudi to logiko Slovenci dobro poznamo. Izvolimo tistega, ki še ni bil na oblasti. Tisti, ki so že bili, naših problemov niso rešili. Odtod porast podpore desnici. Volilci v Franciji in drugih državah skrajno desnico podpirajo zato, ker je še niso videli na oblasti. Ker nad njo v novejši zgodovini še niso bili razočarani. (Na starejšo zgodovino pa so že pozabili.) Že desetletja jim vlada takšna ali drugačna verzija sredinske politike. Ki ni ne leva. Ne desna.

Po takih izkušnjah so volilci ugotovili, da od levice ne morejo pričakovati reševanja problemov. Zato pragmatično iščejo drugo možnost. In ker ne Francija ne Evropa resne levice nimata več, pač volijo tisto, kar jim je preostalo kot edina opcija. Kar je edina alternativa politični sredini in levici. In to je politična desnica.

https://fokuspokus.si/evropa-v-pasti-demokracija-je-diktatura-forme-ki-ignorira-vsebino-10360492

10/06/2024

Tereza Vuk ➡️ Tako smo se poslovili od moje najboljše prijateljice, k je bla z mano skor 50 let. V treh dneh se nismo pobili. To je že napredek.

Glihkar sem se vrnila iz Primorske. Jaz sem drgač ena od unih, k ne hodijo na pogrebe. Čeprav mi je pol frendov umrlo. Ampak tokrat je umrla moja nona. Moja edina nona. Je bla z mano skor 50 let. Moja najboljša prijateljica. Mam še oba starša in brata. Ampak zdaj je umrla ena od mojih najljubših oseb v družini.

Ampak o noni drugič. Dejmo zdaj o temu, kako zgleda vaški pogreb.

https://fokuspokus.si/noni-v-slovo-pisanje-od-podna-do-nebes-10358655

07/06/2024

Tako kot se mi stranka SDS in ves ta njen ponarejeni in namišljeni univerzum po eni strani gnusi, pa po drugi strani to tudi globoko obžalujem. Življenje me je namreč naučilo, da je bolje, da se za ljudi, s katerimi se ne strinjam ali mi niso všeč, preprosto ne zmenim. Vsaj privatno, če že ne službeno. Tega se poskušam čim dosledneje držati.

Marko Crnkovič ➡️ Lahko bi se ne zmenil za politike, ki mi niso pogodu. Toda totalitarizma SDS na žalost ne morem razumeti drugače kot osebno. Celo kot osebno žalitev. Zato mi grejo na živce. Kot politike bi jih še nekako toleriral, če ne bi našega sveta negirali z izmišljotinami in se nam odrešeniško vsiljevali. Proti desnici sami po sebi nimam nič, sovražim pa jo, če je religija. In SDS je fu***ng sekta. Njihova platforma ni interpretacija sveta, ampak negacija. Negacija sveta, ne samo demokracije.

Zato je zdaj tako hudo in bo še huje. Pa ne samo takrat, ko se bo Janša spet kdaj zavihtel na oblast. Ampak tudi kadar se ne bo. Tudi če bo v opoziciji. Vseeno je postalo, kdo je na oblasti. Vedno bo tu Janša. In tako bo, dokler bo Janša.

https://fokuspokus.si/priznali-palestino-in-dojeli-da-bo-janez-jansa-tu-se-dolgo-10358327

03/06/2024

Marko Crnkovič ➡️ Martićev odstop je še ena potrditev, da se zlasti pri upravljanju velikih javnih sistemov nima smisla zanašati na insajderje. Da je človek z izkušnjami starega rutinerja, ki neko temeljno organizacijo združenega dela in vse njene samoupravne hakle pozna v nulo, pri kadrovanju favorit in nazadnje tudi izbranec, je kruta pomota. Ta navidezna primerjalna prednost velja za adut, vendar se vse skupaj še prepogosto sprevrže v svoje nasprotje.

V bistvu je to logika, da bog ne daj, da bi v ta kalni ribnik krapov spustili ščuko. To bi bilo preveč disruptivno. Zadeve vendar morajo funkcionirati naprej.

Tako se na čelu tako velike javne institucije znajde ambiciozen in optimističen ali kako drugače neprimeren insajder, ki hoče nekaj narediti, nekaj spremeniti. Seveda pa ni hujšega, kot če krap — in ne ščuka — poskuša biti disruptiven.

https://fokuspokus.si/primer-martic-ni-hujsega-kot-ce-insajderski-krap-poskusa-biti-scuka-10358153

01/06/2024

Ponatis kolumne Boštjana Narata iz Večera ➡️ Principi te igre niso nič novega. Prva ugotovitev: čeprav je gospodinjstvo v tradicionalnih skupnostih domena žensk, usodo slovenske hrane in pijače krojijo moški. Ali lahko to razumemo kot znak napredne narave naše družbe? Tega ne vem. Spolni vidik je v tej zgodbi nepomemben. Gotovo imajo tudi ženske kaj zraven, vendar je dejstvo, da jih za takimi omizji praviloma ni.

Ko nas bodo zanamci spraševali, kdo je prodal slovensko prehransko industrijo, jim lahko mirno odgovorimo, da so bili to njihovi dedki. Babice pustimo pri miru.

Tudi drugo spoznanje ni novo in je že skoraj dolgočasno: v slovenski politiki, gospodarstvu in poslu ljudje kolobarijo. Predvčerajšnjim direktor, danes minister, jutri član nadzornega sveta. Lani menedžer, letos državni sekretar, naslednje leto predsednik neke zveze. Odveč je poudarjati, da gre za ene in iste osebe. Če ne bi bilo tako, bi bil izraz kolobarjenje neprimeren.

Tudi tretji princip ni nov, je pa vedno znova svež, saj je v njem nek zanimiv element presenečenja: v tistih ključnih trenutkih, ko se zgodbe lomijo in ko slovenski lastniki konkretna podjetja dajejo iz rok — pa če gre za privatna ali državna podjetja —, ni nikogar od teh ljudi zraven. Še včeraj so bili tam, na neki menedžerski ali nadzorniški funkciji. Takrat pa ... Kjer so si še minuto nazaj vsi podajali kljuko, naenkrat ni več nikogar. Stvar se preprosto zgodi. Kot težko razumljiv naravni pojav.

https://fokuspokus.si/pod-parazolom-nacionalnega-interesa-10358113

31/05/2024

Marko Crnkovič ➡️ Prebivalce Ljubljane in slovenske državljane je lahko sram, da prestolnični župan neženirano podpira nacionalističnega predsednika nekoč prijateljske, če ne celo bratske države oz. republike. Janković resda ni oficielno eksponiran politik na državnem nivoju, vendar se kot prominenten predstavnik lokalne oblasti ne bi smel delati neumnega s političnimi afiliacijami sumljivega slovesa.

Vučićevo ogorčeno zavračanje razglasitve mednarodnega dneva spomina na srebreniške žrtve — češ, bogami, “mi nismo genocidan narod” — je samo zadnja v vrsti bizarnosti operetno smešnega, četudi ne nenevarnega samodržca. Da se Janković z njim brati, je že samo glede na Vučićevo nastrojenost do Slovencev malodane narodno izdajstvo. Zanikanje genocida pa še tem bolj.

Dodik pa po svoji strani vedno bolj odkrito ruši (ali vsaj napoveduje rušenje) Daytonskega sporazuma in s tem kolaps troedine Bosne in Hercegovine, kakršna je za silo obstajala skoraj trideset let. Če se bo Republika Srpska odcepila, bo miru konec. Za to bo prvi krivec Dodik, takoj za njim pa Vučić. In to ne bo imelo posledic samo na Balkanu, ampak glede na rusofilske ambicije balkanskih separatistov tudi za širšo Evropo, če že ne za ves svet.

https://fokuspokus.si/jankovic-dela-sramoto-ljubljani-in-celi-sloveniji-10357990

28/05/2024

Marko Crnkovič Čeprav sem tudi sam njegov fan, morebitno kenslanje Magnifica v Tivoliju ni niti edini niti najhujši problem. Bo pa drugje nastopil. Čeprav verjetno ne bo tako super lokacija kot tivolski naravni amfiteater.

Obstajajo namreč še kaj bolj zaskrbljujočega. Recimo: zaščiti narave na ljubo imamo v Sloveniji samo tri vetrnice za pridobivanje električne energije. Tri. Kjerkoli že je lokacija, na kateri bi hoteli postaviti nove, vedno se pojavi neka lokalna skupnost, ki projektu odločno nasprotuje.

In če se vetrnicam ne zoperstavlja lokalna skupnost, se zoperstavijo ornitologi. Ker obstaja verjetnost — celo neizogibnost —, da bo elisa vetrnice kdaj na pol presekala nič hudega slutečega mimoletečega ptiča.

Mislim, da je v Sloveniji skrajni čas, da lokalnim skupnostim odvzamemo pravico usajanja nad preverljivo nemotečimi — hočem reči ne nevzdržno motečimi — posegi v naravo. Ali natančneje: skrajni čas, da družbeno koristni in nebarbarski posegi v naravo ne bodo odvisni od dobre volje oz. nezoprnosti lokalne skupnosti.

Skrajni čas je tudi, da odločevalci o teh zadevah nehajo upoštevati mnenja in priporočila Društva za opazovanje in proučevanje ptic in advokatov drugih živih bitij — od hroščev do nutrij —, katerih Lebensraum se prekriva s človeškim. Skrajni čas je, da nekdo naglas pove: pa kaj potem, če se bo kdaj kakšna ptica zaletela v vrtečo se vetrnico? In kaj potem, če bodo Magnificovi fani pomendrali nekaj tivolskih skarabejev? Life sucks tudi za živali.

https://fokuspokus.si/ekologi-so-nam-zrasli-cez-glavo-hrosc-proti-homo-sapiens-slovenikusu-10357620

27/05/2024

Tereza Vuk ➡️ Sam pr Cruisu je višina še najmanjši problem. On ma še mozak opran do fundamenta. Padel je v uno scientologijo, k da mu je mati. To so ti bogati fanatiki, k ne vejo kam s kešem. Milijone in milijone donirajo, da jim sekta še bolj masira možgančke. In se majo za nadljudi. Za nesmrtna in božanska bitja. Džizs, kok te mora vozit v glavi.

In če dojameš, da so tam budale in zapustiš Scientološko cerkev, te opranci preganjajo še cel lajf. In pol žívi z nekom k Tom Cruise, k se ima za nesmrtno in božansko bitje. Jaz si še prdnit ne bi upala zraven njega. Preden gre model srat, mu morjo čistilke po mojem polizat vece, da bo njegova božanska rit lahko srala, kot se za nesmrtnike spodobi.

https://fokuspokus.si/zenske-rabimo-obcutek-varnosti-a-nej-tipa-dol-objemam-10357623