Revija Primus

23/12/2024

Bliža se novo leto, ko poleg tega, da si pogosto naredimo vsaj malo inventuro tega, kar se je zgodilo v letu, ki se poslavlja. In si zaželimo veliko sreče, uspeha in zadovoljstva, kot nam jo je zaželela tudi naša izdajateljico, Zveza kulturnih društev Slovenije. Verjamemo, da tudi vam, ljubiteljem kulture!

22/12/2024

Pojem skupnega slovenskega kulturnega prostora je eno starejših narodnozdruževalnih načel, ki zlasti preko etičnih in širše kulturnih vezi druži Slovence na njihovem etničnem ozemlju, ki se razteza preko državnih mej tudi v sosednje države. Gre za tisto"mehko" silo ali moč, tako različno od oblastniške volje do moči in prisvajanja, ki povezuje ljudi, ki govori isti jezik in imajo v marsičem enako zgodovino, živijo pa v različnih državah. Načelo, ki je pomagalo preživeti Slovencem na avstrijskem Koroške, Primorcem v Italiji, Porabcem na Madžarskem, Slovencem na Hrvaškem, ki pa mora ostati živa, dejavna moč tudi danes, ko je status državnih meja v Evropski uniji precej drugačen kot nekdaj. A veliko dejstev kaže, da je izvajanje tega načela v matici močno oslabljeno in da je prav, da se o tem ponovno pogovorimo. Janko Malle, eden najbolj lucidnih poznavalcev tega principa, je upravičeno kritičen. Preberite njegovo razmišljanje.
Zveza:

SKUPNI SLOVENSKI KULTURNI PROSTOR – RETORIČNA FLOSKULA? v IZZIVI, ODZIVI, RAZPRAVE, Splošno Gledališče RAMPA iz Celovca je eno najpomembnejših nosilcev kulturnega delovanja Slovencev na avstrijskem Koroškem 22.december 2024 Piše: dr. Janko Malle Skupni slovenski kulturni prostor (SSKP) naj ...

19/12/2024

Leto gre h koncu in končana sta dva projekta v organizaciji Zveze kulturnih društev Slovenije, ki bi znala biti v sistemu izobraževanje, tudi v povezavi z območnimi izpostavami JSKD, zelo koristna za popestritev vsebin, ki se sicer pojavljajo na izobraževalnih srečanjih. Dva inovativna pogleda na izzive v literaturi in v likovni dejavnosti utegneta biti še posebej zanimiva za področji, kjer delujejo predvsem posamezniki, manj ali skoraj nič pa skupine. V razmislek! O možnosti izvedbe predavanj pri vas se pozanimajte na ZKD Slovenije, odgovor pa vam bodo dali tudi na ZKD oz. JSKD Nova Gorica.
Zveza:

DVA PROJEKTA, DVE PREDAVANJI V NOVI GORICI: Literarni vsakdan, Inovativni likovni svet v ODZIVI, Splošno, VTISI 19. december 2024 Piše: Maja Jerman Bratec Zveza kulturnih društev Slovenije je letos pridobila dva projekta, ki sta za izobraževanje ljubiteljskih ustvarjalcev na področju literature...

14/12/2024

Čufarjevi dnevi so se zaključili pred slabim mesecem, s te časovne razlike pa je mogoče še bolj zbrano in realistično ocenjevati, kakšen je bil ta gledališki festival. Elizabeta Žnidaršič Stefancioza- Erži je bila ena najbolj zvestih vsakodnevnih spremljevalk dogajanja, njeni vtisi pa so zanimivi in za bralce običajnih pregledov tovrstnih srečanj presenetljivi, saj verno popisuje čustveno občutje, ki ga je doživela ob vsaki predstavi. In to vsekakor šteje!
Zveza:

KO ZASTOR PADE, SPOMIN NE ZBLEDI v APLAVZI, ODZIVI, Splošno, VTISI 13. december 2024 Piše: Elizabeta Žnidaršič Stefancioza – Erži Avtorica tegale članka, je ena tistih prijaznih Jeseničank, ki je bila prisotna prav vsak dan letošnjih Čufarjevih dni in se po predstavi družila z igralci i...

10/12/2024

Pred slabim mesecem dni se je končal Novačanov festival ljubiteljskih gledališč, kot se po novem imenujejo nekdanja Novačanova srečanja. Gre za pomemben dogodek v paleti tovrstnih festivalov oz. srečanj: Linhartovo (državno) srečanje, Čufarjevi dnevi, Festival komedije Pekre, in Novačanov festival so glavne točke močnega ljubiteljskega gledališča, kjer se navadno srečajo najboljši. Živko Beškovnik je opisal, kaj se je letos zgodilo.

Zveza:

TAKO JE POTEKAL 31. NOVAČANOV FESTIVAL LJUBITELJSKEGA GLEDALIŠČA 2024 v ODZIVI, Splošno, VTISI 10. december 2024 Piše: Živko Beškovnik Živko Beškovnik je v zadnjih letih nesporno glavni skrbnik tretjega velikega festivala ljubiteljskih gledališč – Novačanovega festivala, ki ga prizadev...

08/12/2024

Kaja Savodnik, dramska igralka iz Ljubljane, je že dva mandata članica upravnega odbora evropske mreže za aktivno participacijo na področju kulture AMATEO. Ta združuje praktično vse, ki kaj pomenijo v ljubiteljski kulturi, zato je njen kongres novembra 2024 v Pragi prinesel kar nekaj novih spoznanj o vlogi ljubiteljske kulture v trajnostnem razvoju. Kaja o tem poroča iz prve roke in samo veseli smo, da je bila kot članica ožjega vodstva Amatea v Pragi kot edina Slovenka.
Zveza:

(HE)ART BEATS! ALI SRČNI UTRIP UMETNOSTI (PRAGA 2024) v RAZPRAVE, Splošno, VTISI Piše: Kaja Savodnik 8. december 2024 Žal slovenščina ne premore tako inovativne bližnjice med srčnim utripom in utripom umetnosti (zato malce štorast prevod tega gesla v naslovu) , kot je to možno v anglešči...

06/12/2024

Miša Gams je vselej stroga kritičarka tistega kulturnega dogajanja ali dogodkov, v katerih vidi več inercije kot pa inovativnega naboja, ki omogoča razvoj tudi kulturi. Knjižni sejmi so pravzaprav zanimiva zadeva: ob propadanju drugih tovrstnih promocij raznih industrijskih izdelkov in področij (denimo avtomobilskih sejmov malone ni več, pa tudi naše Gospodarsko razstavišče je precej bolj samotna točka kot nekdaj) je za knjižne mogoče reči po Aškercu: "Sejem bil je živ...". Super, da je tako, ker kaže, da je knjiga vendarle še zmerom zanimivejši medij od kakšne železne ropotije, ki jo lahko kupiš na vsakem spletu. No, Miša je vendarle našla kar precej stvari, ki bi lahko sejme tudi izboljšale.
Zveza: https://www.revijaprimus.si/2024/12/06/paralele-med-ljubljanskim-in-beograjskim-knjiznim-sejmom/.

PARALELE MED LJUBLJANSKIM IN BEOGRAJSKIM KNJIŽNIM SEJMOM v RAZPRAVE, Splošno, VTISI Aljoša Harlamov in Mladen Dolar na predstavitvi knjige Piše: Miša Gams 6. december 2024 Pozna jesen je čas za knjižne sejme. Po poletnem zatišju navadno izide kopica novih knjig in ob splošnem povečanju zan...

02/12/2024

Revija je tokrat objavila dva članka, vezana na Goriško. Ne gre za slučaj, namreč za dejstvo, da je ZKD Slovenije v petrek, 29, novembra 2024 v Novi Gorici zbrala - po dobrem desetletju - na enem mestu predstavnika vseh krovnih zvez slovenskih kulturnih društev iz sosednih držav, kar je omogočilo, da so se kot kolegi, ki opravljajo enako delo, dobro spoznali. Brez tega v sodelovanju enostavno ne gre in prijazen odziv vseh udeležencev, ki so predlagali, da tako srečanje postane vsakoletna praksa, dobro govori o potrebnosti takih stvari. Del vzdušja je dobro povzel direktor goriškega Kulturnega doma Igor Komel.
Druga objava je vezana na goriško literarno krajino, kar je že tradicionalna, dobro sprejeta pobuda, ki odkriva bogato literarno dediščino tega dela Slovenije. Organizatorji so izdali tudi lepo brošurico, ki je na razpolago v vseh turistično - informativnih centrih in kulturnih domovih.
Zveza: https://www.revijaprimus.si/2024/12/02/igor-komel-nasi-kulturni-domovi-nasa-drustva-sole-sodijo-v-kulturno-zakladnico-kulturno-dediscino-celotnega-slovenskega-naroda/, in
https://www.revijaprimus.si/2024/11/30/literarna-pokrajina-goriske/.

IGOR KOMEL: NAŠI KULTURNI DOMOVI, NAŠA DRUŠTVA …. ŠOLE, … SODIJO V KULTURNO ZAKLADNICO – KULTURNO DEDIŠČINO CELOTNEGA SLOVENSKEGA NARODA v IZZIVI, ODZIVI, RAZPRAVE, Splošno Igor Komel je direktor Kulturnega doma Gorica, enega od dveh kulturnih centrov Slovencev v tem starodavnem mestu (...

28/11/2024

Peti finalist srečanja odraslih literatov V zavetju besede, ki se je odvilo na Trubarjevi Rašci, je Ajdin Huzejrovič. Bolj kot literat se je uveljavil kot gledališčnik, saj je poleg tega, da je dramaturg, režiser in igralec tudi dramski pisec. Njegov opus (ki je v priponki) jemlje sapo:: glede na obseg bi pomislili, da imamo pred seboj produktivnega 60- letnika, saj se običajno toliko referenc nabere v kakih treh, štirih desetletjih. Pa je mož star šele 32 let! Kaj bo, ko jih bo res imel 60?
Preberite drobtinico njegovega literarnega ustvarjanja na

PETI FINALIST SREČANJA V ZAVETJU BESEDE 2024: AJDIN HUZEJROVIĆ v Splošno Podelitev nagrade za najboljšo predstavo Linhartovega srečanja 2024. Ajdin je drugi z leve. 28. november 2024 Peti (in edini moški) finalist srečanja odraslih literatov je Ajdin Huzerjović. Na nek način ga je lahko pre...

25/11/2024

Film Joker 2 . Norost v dvoje, ki je ta čas na sporedu tudi v slovenskih kinematografih, je kar dobro razdelil filmske kritike. Dediščina prvega dela pač pričakovanja gledalcev (in kritikov) dviguje v neslutene višave, če pa pričakovanje ni (čisto) izpolnjeno, se podobno kot v biblijskih časih začne kamenjanje s skalami najtežjih kalibrov. Žiga čamernik, ki se je lotil analize filma in kritiških odzivov je prilil še nekaj goriva na tlečo žerjavico.

Zveza: https://www.revijaprimus.si/2024/11/25/joker-2-norost-v-dvoje-najbolj-nerazumljen-film-zadnjega-casa/

23/11/2024

Lina Braša je ena od letošnjih finalistk srečanja odraslih literatov V zavetju besede, ki jih predstavljamo v Primusu. Zagotovo tudi najbolj skrivnostna, saj je predstavila le svoj najbolj splošen odnos do pesnjenja, identificirala pa se je z zamišljeno fotografijo peščenega pejsaža, polnega odtisov in sledi ljudi in živali, ki ga prečkale. Zanimiva, nenavadna predstavitev, tako kot so pozornosti vredni objavljeni pesniški utrinki,...

Zveza:

TRETJA FINALISTKA SREČANJA V ZAVETJU BESEDE 2024: LINA BRAŠA v APLAVZI, Splošno, VTISI Lina Braša je od vseh finalistov finalistk, ki smo jih do sedaj predstavili, najbolj skrivnostna. Poslala nam je kratko predstavitev, ki skorajda bolj skriva kot odkriva identiteto talentirane, razmišljajoče...

20/11/2024

Tretja finalistka srečanja odraslih literatov 2024 je Dunja Polonca Guček, ki se predstavlja s štirimi pesmimi. Piše tudi prozo, pri čemer upamo, da bo kakšno prozno delo v objavo ponudila tudi Primusu. Preseneča njena vesela samoironija, enako pa tudi demistifikacija literarnega boemstva, ki ga ima bolj za parado kot za odsev resnično razmišljujočega ustvarjalca: skratka, gre za pesnico, ki trdno stoji na realnih tleh in se radoživo ozira po življenju, ki teče poleg nje.

Zveza:

FINALISTKA SREČANJA ODRASLIH LITERATOV: DUNJA POLONCA GUČEK – PESMI v APLAVZI, Splošno, VTISI Finalistka srečanja odraslih literatov V zavetju besede, ki se je letos odvilo na Trubarjevi domačiji na Rašci, je tudi Dunja Polonca Guček, ki svojo predstavitev simpatično začenja takole: “Pi...

17/11/2024

Primus tokrat predstavlja še drugo finalistko srečanja odraslih literatov. Tokrat gre za prozaistko Evo Perko, Štajerko s Ptuja. Objavljamo izsek iz njene kratke zgodbe Runo. Avtorici želimo veliko uspeha v njenem nadaljnjem ustvarjanju.

Zveza:

PROZA EVE PERKO v APLAVZI, Splošno, VTISI Predstavljamo drugo finalistko državnega srečanja odraslih literatov V zavetju besede 2024, gospo Evo Perko. Prijazno se je odzvala našemu povabili in nam poslala odlomek svoje kratke zgodbe Runo. Kratek, a presunljiv odlomek vračanja na kraj spominov, ...

15/11/2024

Tokrat bomo v Primusu sukcesivno objavili predstavitev in nekaj del (poezija, proza) 5 finalistov državnega srečanja odraslih literatov V zavetju besede, ki se je pred dnevi končalo na Trubarjevi Rašci. Organizator srečanja, JSKD nas je v tej nameri prijazno podprl, v uredništvu pa smo veseli, da vas bomo lahko neposredno seznanili z avtorji, ki vlagajo veliko energije v svoje kulturno ustvarjanje, rezultat pa so prispevki, ki dobivajo priznanja. Čestitke vsem!
Prva je na vrsti pesnica Alenka Mihorič.

Zveza:

PREDSTAVLJAMO FINALIISTE DRŽAVNEGA SREČANJA ODRASLIH LITERATOV: POEZIJA ALENKE MIHORIČ v APLAVZI, NAVDIHI, Splošno 15. november 2024 Na Trubarjevi Raš(i)ci se je v soboto, 9. novembra 2024 v organizaciji JSKD končalo letošnje državno srečanje odraslih literatov V zavetju besede, na katerem ...

12/11/2024

Stanka Golob, slikarka iz Baške grape, že 30 let ustvarja zanimive, vsekakor pa tudi do neke mere nenavadne slike. Gre namreč za slikanje na pesku (ali s peskom), ki vsekakor poraja zanimive učinke. Stanka je hkrati tudi neumorna mentorica in aktivistka v kulturi, svojo okroglo obletnico ustvarjanja pa je proslavila s samostojno razstavo v Tolminu (Knjižnica Cirila Kosmača).

Dostop: https://www.revijaprimus.si/2024/11/12/slike-iz-peska-razstava-ob-30-letnici-slikanja-stanke-golob/

09/11/2024

Letošnji festival slovenskega filma, ki se je odvil portoroškem Avditoriju, je bil kot vedno deležen precejšnje pozornosti. V glavnem pozitivne, na kar smo že nekako navajeni, saj kritična beseda pri filmarjih navadno ne naleti na prijazen odmev. Žiga Čamernik pa je zapisal nekaj zelo ostrih zamer na račun tega, da se v tekmovalni spored uvrščajo zgolj filmi, ki nastajajo s podporo naše javne agencije, drugi pa se smejo zadovoljiti le z projekcijami v netekmovalnih programih, s čimer se že vnaprej vzpostavlja razlikovanje, ki se zna vleči v apriorno diskriminiranje tudi v prihodnosti. Lahko je usodno tudi za mnoge mlade filmarje, ki svojo pot začenjajo v ljubiteljskih vrstah, pa bi kasneje zmogli mnogo več...
Dostop:

FESTIVAL SLOVENSKEGA FILMA 2024: O slepi pegi na filmskem področju v ODZIVI, Splošno, VTISI Naš stalni sodelavec Žiga Čamernik, samozaposleni v kulturi, igralec, pedagog, kritik/recenzent, je pod svoj drobnogled – podobno kot lani – vzel letošnji Festival slovenskega filma. Tokrat ni pisal...

20/10/2024

Letošnji Mentorjev feferon, natečaj revije Mentor za najboljšo protestno pesem, je prinesel zmagovalno pesem, ki človeka pretrese in ga spomni na to, kako strašen je občutek nemoči, ko si priča največjim strahotam, a pomagati ne moreš. Vendar pa je pesem, kakršna je Otrok našega časa izpod peresa Maruše Novosel, morda vendarle kamenček v valu vse večjega revolta proti temu, kar se dogaja v Gazi. Berite!

Objava je dostopna na

MARUŠA NOVOSEL: OTROK NAŠEGA ČASA v APLAVZI, NAVDIHI, Splošno Pesem Otrok našega časa izpod peresa Maruše Novosel je zmagovalka natečaja revije Mentor pod imenom Mentorjev feferon. Z dovoljenjem JSKD in avtorice jo poobjavljamo tudi v Primusu, saj gre za izjemno poetično in družbeno angaž...

19/10/2024

Verjetno malokdo ve, da je ljubiteljska dejavnost (ki jo predstavljajo krovne organizacije civilne družbe) že od leta 2008 povezana v evropsko mrežo z imenom Amateo. Mreža je bila ustanovljena v Ljubljani, registrirana je v Belgiji. V upravnem odboru sedita kar dva člana iz Slovenije, največ izkušenj, saj deluje neposredno v operativi te organizacije, pa ima Kaja Savodnik. Njej je revija Primus zastavila nekaj vprašanj o delovanju Amatea in koristno je, da preberete izčrpno informacijo, ki nam jo je posredovala Kaja.

Dostop: https://www.revijaprimus.si/2024/10/19/kaja-savodnik-vse-v-amateu-povezuje-ljubezen-do-ljubiteljske-kulture-kot-pomembnega-dela-aktivnega-sodelovanja-v-skupnosti/