Založba Sophia

30/12/2024

27/12/2024

💥 Izšel je roman »Kanakija: Po sledeh Alphonsa Dianouja« Josepha Andrasa

Kanakija je dokumentarni roman francoskega družbeno angažiranega pisatelja Josepha Andrasa (1984), njegova triletna biografska raziskava o kanaškem boju za neodvisnost in njegovem borcu Alphonsu Dianouju, o potrebi po socialistični državi Kanakiji, ne le po posebnem statusu ob ohranitvi francoske prilastitve tihomorskega otočja Nove Kaledonije, o fizičnem in strukturnem nasilju in strategijah zahodnega imperializma, s pomočjo katerih se ohranjata francoska oziroma anglosaška dominacija in izkoriščanje naravnih virov, o staroselskem pojmovanju človeka in njegovega odnosa do Zemlje, ki ni njeno izkoriščanje za zadovoljitev lastnih ekonomskih interesov, ampak spoštljivo obdelovanje. »Danes se je treba boriti za to pojmovanje, da bo Zemlja lahko to, kar je: vir Življenja,« je prebiral Joseph Andras v Dianoujevem rokopisu.

Roman se odvija na več ravneh. Na eni povzema dogodke s konca osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so pred referendumom za neodvisnost pripadniki Kanaške socialistične narodnoosvobodilne fronte napadli žandarmerijo in zajeli talce, nato pa so jih sredi napete politične situacije potolkle posebne enote iz metropole . Na drugi ravni razvija portret Alphonsa Dianouja, vodje oborožene skupine, ki je izvedla napad, na videz protislovne osebnosti, nekdanjega semeniščnika, komunista, ki je svoj gandhijevski pacifizem križal z neizbežnostjo boja. Raven, ki vzpostavlja prvi dve, je pisateljevo potovanje v kraje, kjer se srečuje s pričevalci. Andrasov slog, delo na jeziku, pregnete vse ravni v celoto in z žanrsko heterogenostjo navdihujoče postavlja nov vzor v pripovedovanju, ki zmore zgodovino spajati s sedanjostjo.
Roman je prevedla Jasmina Žgank.

🔴 Knjigo lahko naročite na naši spletni strani 👉🏼 https://zalozba-sophia.si/katalog/2024/kanakija

21/12/2024

SPOMINI ŠE ŽIVIJO
Borec, leto 2023, št. 820–822 (ur. Vida Milošević Arnold idr.)

✒"Govoriti o drugi svetovni vojni skozi oči otrok je nujno. Prevladujoče velike pripovedi o vojnah v ospredje postavljajo velike zgodbe, kot so zgodovinske krivice, boji za ozemlje, vojne strategije, junaštva, in pogosto prekrijejo realnost, kaj vojna v resnici pomeni za ljudi. Uničene otroške sobe, nenadne izgube tistih, ki so te varovali in si bil nanje navezan, življenje s strahom in brez vsakdanjih samoumevnosti, ki jih vzpostavlja mir. Otroci delijo usodo žensk, starih ljudi, ljudi z ovirami in drugih manjšinskih glasov, ki so v velikih pripovedih o vojni komaj zaznani, pač nevidna kolateralna škoda, ali pa izpostavljeni kot nemočne žrtve, a v nobenem primeru nimajo glasu in besede. Zato se mi zdijo pričujoči spominski zapisi pomembni predvsem kot opomnik, kako vojno doživljajo otroci, pozabljeni med velikimi stvarmi in skrbmi odraslih."
(Mojca Urek, odlomek iz prispevka v Uvodnih razpravah z naslovom Zgodbe kot most med generacijami in časi)

Tematska številka Borca SPOMINI ŠE ŽIVIJO, ki smo jo sodelovanju z Inštitutom za novejšo zgodovino izdali konec preteklega leta, predstavlja bogato zbirko zgodb starostnikov iz Doma starejših občanov Fužine o tem, kako so kot otroci preživljali obdobje med drugo svetovno vojno in po njej.

Več na 📕 https://zalozba-sophia.si/katalog/2023/borec-leto-2023-st-820%E2%80%93822

18/12/2024

Sophijin bralni namig
𝗔𝗹𝗳𝗿𝗲𝗱 𝗦𝗼𝗵𝗻-𝗥𝗲𝘁𝗵𝗲𝗹: Ekonomija in razredna struktura nemškega fašizma (Sophia, 2012)
✒»Ni fašizma brez fašistične stranke. Ta je morala brezpravni oblasti monopolnega kapitalizma zagotoviti ustrezno množično podporo in dejansko dogajanje oviti v meglice slogana, da gre za ’narodno skupnost‘. Toda družbeni sloji in razredi, ki so pomagali nacistični stranki, da se je uveljavila in doživljala volilne uspehe na poti do oblasti, niso isti razredi kot tisti, ki so bili njeni podporni stebri, ko je enkrat prišla na oblast. Jasno moramo torej razlikovati med razredno strukturo podpornikov v času njenega vzpona in razredno strukturo, na katero se je opirala, ko je bila na oblasti. Nacizem je to dokazal sam, ko je Hi**er v teku vojne sprejemal zakonodajne ukrepe, ki so bolj pripomogli k ekonomskemu propadu njegove nekdanje volilne baze, kakor bi si to drznil storiti katerikoli predhodni sistem … V obeh stadijih, pred in po prevzemu oblasti, je njena baza močno odstopala od buržoazne družbe, toda iz popolnoma različnih razlogov, prvič zato, ker je ta baza močno zaostajala za buržoazno družbo, drugič pa zato, ker jo je močno prekašala.« (odlomek iz knjige)

Fašizem je izmuzljiva kategorija, ki analitično vrednost ohrani le, če njeno tarčo jasno zamejimo. Dovolj zgovorna je napaka nemških komunistov pred drugo svetovno vojno, ko so s »fašizmom« iz politično oportunih razlogov obkladali socialdemokrate (»socialni fašizem«), na dejansko grožnjo nacifašizma pa so pozabili. Ekonomija in razredna struktura nemškega fašizma Alfreda Sohn-Rethla kakor tudi spremna študija Leva Centriha gresta korak dlje in vzpostavita analitični aparat, ki se ne ustavi pri prepoznavanju fašizma, ampak prepoznava tudi politične in ekonomske pogoje njegovega vznika.

Knjigo je prevedla Amalija Maček. Več na 📕 https://zalozba-sophia.si/katalog/2012/ekonomija-in-razredna-struktura-nemskega-fasizma

17/12/2024

Sophijin bralni namig
🔴 Boris Muževič: Z DEŽJA POD KAP IN NAZAJ Ljubljana–Beograd–Ljubljana, 1985–1990 (Sophia, 2021)
Celovit vpogled v dogajanja v Zvezi komunistov Jugoslavije v letih 1985–1990, ki so kulminirala v razpadu in osamosvojitvenih vojnah. Avtor je v uvodnih besedah zapisal:
✒ »Pri pisanju sem sodeloval kot igralec in opazovalec (komentator, interpretator, kritik) hkrati – takrat, ko se je zgodba odvijala. Naknadnega pametovanja in generalskega zmagoslavja v tej knjigi ni. Dogodki in ljudje nastopajo z besedami, ki so jih izrekali, brez olepševanja in brez »avtorizacije«, vključno z mojim besedovanjem. /.../ Vrh Zveze komunistov Jugoslavije je bil podoba blišča in bede pomembnih in manj pomembnih igralcev. Blišča, ker so jih ljudske množice doživljale kot cvet revolucije, kot najbolj modre med prvimi v ohranitvi in obrambi dosežkov narodnoosvobodilnega boja in zaupanja vrednimi v »trasiranju« lepše bodočnosti; bede, ker ljudske množice dolgo niso vedele, da so bili razgovori in dogovori (spori, spopadi, obračuni) med njimi pogosto sebični, partikularni in frazerski.«
Knjigo zaokroža obsežna spremna beseda dr. Leva Krefta.
Več o knjigi na 📕 https://zalozba-sophia.si/katalog/2021/z-dezja-pod-kap-in-nazaj

Avtorju lahko tudi prisluhnete:
➲ Z Borisom Muževičem so se v okviru raziskovanja slovenske zgodovine ob trideseti obletnici nastanka samostojne države pogovarjali sodelavci Oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Povezava do posnetka pogovora 🎧 https://www.ff.uni-lj.si/en/node/107733

➲ Boris Muževič je bil med snovalci Radia Študent, ki so ga ustanavljali v zgodovinsko pomembnem času kot nujnost za študentsko gibanje in razvoj kritičnega mišljenja. Na RŠ je deloval od leta 1969 (zasedba Filozofske fakultete v Ljubljani) do leta 1974, najprej kot novinar in kasneje kot odgovorni in glavni urednik. Boris Muževič je bil pred časom gost v oddaji na RŠ, med drugim je pripovedoval tudi o prvih letih delovanja radia. Povezava do posnetka oddaje 🎧 https://radiostudent.si/druzba/stopinje-v-prahu/boris-muzevic

13/12/2024

Knjižno priporočilo
𝗣𝗶𝗲𝗿𝗿𝗲 𝗕𝗼𝘂𝗿𝗱𝗶𝗲𝘂: Moška dominacija (Sophia, 2010)
✒"Moška dominacija, ki iz žensk dela simbolne objekte, katerih bit (𝘦𝘴𝘴𝘦) je biti opažena (𝘱𝘦𝘳𝘤𝘪𝘱𝘪), učinkuje tako, da ženske drži v stanju nenehne telesne negotovosti ali, bolje, v stanju simbolne odvisnosti. Ženske obstajajo skozi in za pogled drugih, se pravi kot ljubeznivi, privlačni in razpoložljivi 𝘰𝘣𝘫𝘦𝘬𝘵𝘪. Od njih se pričakuje, da so "ženstvene", se pravi smehljajoče, prijazne, pozorne, pokorne, obzirne, zadržane, celo neopazne. In to, kar se imenuje "ženstvenost", pogostokrat ni nič drugega kot oblika prizanesljivosti do resničnih ali domnevnih moških pričakovanj, zlasti tistih, ki zadevajo poveličevanje ega. Posledica tega je, da odvisnost od drugih (ne le od moških) postaja temeljnega pomena za njihovo bit." (odlomek iz knjige)

Moška dominacija je tako zasidrana v naše nezavedno in tako uglašena z našimi pričakovanji, da je ne zaznavamo več. Etnografski opis kabilske družbe, kjer se je ohranila tradicionalna sredozemska kultura, je zelo učinkovito orodje za razkrivanje samoumevnosti in raziskovanje simbolnih struktur androcentričnega nezavednega, ki obvladuje ljudi v naših družbah. Odkrivanje stalnic in razumevanje procesa dehistorizacije nas vodi k temu, da si zastavimo nove naloge in nova vprašanja: kateri mehanizmi in institucije skrbijo za reprodukcijo; jih je mogoče nevtralizirati in osvoboditi sile sprememb.

Knjigo smo izdali v prevodu Jelke Kernev-Štrajn (zbirka Teorija), zaokroža pa jo spremna beseda avtoric Milice Antić Gaber in Veronike Tašner z naslovom 🔴 "Bourdieu, feminizem in moška dominacija".
Več o knjigi ➲ https://zalozba-sophia.si/katalog/2010/moska-dominacija

Priporočene povezave:
Knjige s področja feminizma ➲ https://zalozba-sophia.si/podrocje/feminizem
Knjige iz zbirke Teorija (2010-2012) ➲ https://zalozba-sophia.si/zbirke/5-zbirka-teorija

🔴 Sophijino decembrsko znižanje še do 15. 12., več na ➲ https://zalozba-sophia.si/

12/12/2024

Knjižno priporočilo
🔴 𝗝𝗼𝘀𝗲𝗽𝗵 𝗔𝗻𝗱𝗿𝗮𝘀: RANE NAŠIH BRATOV (Sophia, 2019, prevedla Jasmina Žgank)
Knjiga odločitev, v osnovi biografska. V izostrenih sekvencah obravnava odločitev protagonista, francoskega Alžirca Fernanda Ivetona (1926–1957), da se dejavno vključi v alžirski osvobodilni boj. Tretjeosebna pripoved učinkuje kot povezava preteklosti in sedanjosti protiimperialističnega boja, kot preseganje redukcije na individualnost. Avtor je bil za roman nagrajen s prestižno Goncourtovo nagrado za najboljši knjižni prvenec leta 2016, a je nagrado zavrnil, ker z njo ni hotel prispevati k instrumentalizaciji tematike, ki jo obravnava v knjigi, tekmovalnost pa nasprotuje načelom, za katera se zavzema.

🔴 Borčev tematski blok ALŽIRSKI OSVOBODILNI BOJ (Borec št. 778-780, 2020) s teoretskimi in literarnimi prispevki o alžirskem osvobodilnem gibanju: spominski zapisi ameriško-alžirske aktivistke in pisateljice Elaine Moktefi; odlomek iz literarnega opusa alžirskega pisatelja Mohameda Diba (1920-2003); zgodovinsko-sociološki prispevek Johna Maerhoferja, ki skozi analizo Dibovega opusa tematizira imperializem, odpor in dialektiko nasilja; sociološko-politološki prispevek Fabiena Sacrista z analizo zaposlitvene krize v kolonialni Alžiriji, ki jo poda skozi kritični pregled alžirskega opusa sociologa Pierra Bourdieuja; prispevek filozofa Blaža Gselmana, v katerem razčlenjuje današnjo Alžirijo in breme kolonialnega jarma, ter prispevka novinarke Kristine Božič, ki ju je pripravila na podlagi pogovorov z današnjimi alžirskimi aktivisti, zlasti o gibanju Hirak, ter z dokumentaristko Milo Turjalić.

➲ Ob tej priložnosti napovedujemo tudi skorajšnji izid prevoda Andrasovega drugega romana KANAKIJA: po sledeh Alphonsa Dianouja, v katerem avtor nadaljuje prikaz bojev proti kolonializmu, posveča ga staroselskemu ljudstvu Kanak v Novi Kaledoniji.

Povezava do knjige Rane naših bratov 📕 https://zalozba-sophia.si/katalog/2019/rane-nasih-bratov
Povezava do revije s tematskim blokom o alžirskem osvobodilnem boju 📕 https://zalozba-sophia.si/katalog/2020/borec-leto-2020-st-778-780

11/12/2024

🎧 Priporočamo 🎧
Lani smo v tematskem Borcu z naslovom RAHLOČUTNOST V RUŠEVINAH = SENSIBILITY IN RUINS izdali zapise kultnega blogerja 𝗔𝗿𝗿𝗮𝗻𝗮 𝗖𝗿𝗮𝘄𝗳𝗼𝗿𝗱𝗮. Avtor se v svojih esejih med drugim ukvarja z duševnim zdravjem, samomorom, nihilizmom, drogami in življenjem po katastrofi, izbrala in uredila pa sta jih Marko Bauer in Primož Krašovec, gosta pomladne oddaje Radia Študent Rahločutna razglabljanja. Vabljeni k poslušanju na spodnji povezavi.

Več o reviji 📕 https://zalozba-sophia.si/katalog/2023/borec-leto-2023-st-814%E2%80%93816

Oddaja, posvečena knjigi Rahločutnost v ruševinah, katere avtor je Arran Crawford, znan tudi kot Arran James ali tudi

10/12/2024

"Vloga človekovih pravic za nekatere od njihovih najuglednejših zagovornikov 'ni bila odpreti vrata raja, temveč zapahniti vrata pekla'."

Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic vam v branje ponujamo odlomek iz knjige 𝙈𝙤𝙧𝙖𝙡𝙖 𝙩𝙧𝙜𝙖: č𝘭𝘰𝘷𝘦𝘬𝘰𝘷𝘦 𝘱𝘳𝘢𝘷𝘪𝘤𝘦 𝘪𝘯 𝘷𝘻𝘱𝘰𝘯 𝘯𝘦𝘰𝘭𝘪𝘣𝘦𝘳𝘢𝘭𝘪𝘻𝘮𝘢, v kateri avtorica Jessice Whyte raziskuje zgodovinska in konceptualna razmerja med človekovimi pravicami in neoliberalizmom:
✒ »Čeprav prepoznavamo, da človekove pravice nimajo enega samega pomena – odvisne so od političnih diskurzov in ne nespremenljivih, metafizičnih lastnosti človeške narave –, to ne zadostuje za razlago, s kakšno lahkoto se uporabljajo diskurzi o človekovih pravicah za obrambo bogastva in moči v obdobju neoliberalne hegemonije. Prav tako to ne pojasni, zakaj je postala določena politika človekovih pravic prevladujoča v obdobju, ko je bil neoliberalizem na vrhuncu, in zakaj je cvetela ob krčenju socialne države. Ne pomaga nam, če razložimo, zakaj so zagovorniki človekovih pravic kritizirali revolucionarne politike kot totalitarne v času, ko so neoliberalci blokirali politično imaginacijo s trditvami, da alternativa večnemu varčevanju ne obstaja. Vloga človekovih pravic za nekatere od njihovih najuglednejših zagovornikov (z besedami francoskega 'novega filozofa' Andréja Glucksmanna) 'ni bila odpreti vrata raja, temveč zapahniti vrata pekla'.«

Knjigo smo v prevodu Blaža Gselmana izdali v letu 2020, povezava 📕 https://zalozba-sophia.si/katalog/2020/morala-trga

🔴 OPOMNIK Sophijino decembrsko znižanje 2. - 15. 12., več na na ➲ https://zalozba-sophia.si/

06/12/2024

Vzporedno z mednarodno konferenco Dediščine antihumanizma (5. - 7. 12., FDV in FF UL) vam v branje ponujamo odlomek iz teoretsko-fikcijskega romana 𝗨𝗽𝗼𝗿𝗮𝗯𝗻𝗼 𝗯𝗮𝗹𝗹𝗮𝗿𝗱𝗼𝘃𝘀𝘁𝗼, v katerem avtor Simon Sellars opisuje lastno izkušnjo transgresivnega obrata od zvezd k zemlji in teoretske zanke popolne diskontinuitete:
✒️ »Okviri eksperimenta so od mene zahtevali, da v kompleksu ostanem štiriindvajset ur in jem zgolj v tamkajšnjih restavracijah. Koliko denarja bom porabil? Se lahko uprem hazardiranju? Lahko tu in tam ukradem nekaj minut spanca, ne da bi v prostoru, zasnovanem, da odvrača spanje, pritegnil pozornost? Bo moje čute povsem skrivilo? Na Crown sem gledal kot na vrhovno akceleracijo kapitalizma, ideal, h kateremu bi, ko bi le mogla, strmela vsa zahodna mesta. Pomislite na javne klopi, zasnovane tako, da brezdomci ne morejo spati na njih, in na to, kako zvočno onesnaženje skoraj povsem obvladuje javni akustični prostor. Kaj je končni cilj? To, da se vcepi in vzdržuje preobčutljivost in prenapetost, tako da je telo vselej budno in nima časa za počitek in prostočasne dejavnosti, razen za to, da troši denar tako hitro, kot ga zasluži. Če nimaš denarja ali ga nisi pripravljen zapravljati, bo falanga varnostnih mafijcev seveda neizprosno likvidirala tvojo pravico do bivanja v obljubljeni deželi. Tako funkcionira kazino in tako načeloma funkcionira hiperkapitalizem. /…/ Kot v 𝘕𝘦𝘣𝘦𝘴𝘪𝘩 𝘯𝘢 𝘻𝘦𝘮𝘭𝘫𝘪 oznani psihiater Maxted, je hiperkapitalizem ali, natančneje, potrošniška kultura »mehka policijska država«. Tisti, ki jim ne uspe kupovati več, nosijo znamenje neuspešnih državljanov. »Če kaj«, reče Maxted, »potem je fašizem oblika, ki jo potrošništvo prevzame, ko se odloči za hoteno blaznost.« Da bi to dokazal, sem bil pripravljen tvegati natanko to vrsto norosti.»

Knjigi je dodan spremni pogovor Robina Mackaya (urednika izvirnika in založbe Urbanomic) z avtorjem, prevod pa je prispeval Marko Bauer (Sophia, zbirka Izhodi, 2022).

Povezava do knjige ➡ https://zalozba-sophia.si/katalog/2022/uporabno-ballardovstvo
Povezava do konference ➡ https://www.facebook.com/events/872117514751923/

05/12/2024

V Ljubljani pravkar poteka mednarodna znanstvena konferenca DEDIŠČINE ANTIHUMANIZMA (5. - 7. 12., FDV in FF UL) s številnimi spremljevalnimi dogodki. Iz najave organizatorjev: "... Poleg prvotnega antihumanizma in kasnejšega akceleracionizma ter medijske arheologije bomo tako raziskovali sodobne inhumanistične in komputacijske teorije; prepletanja med teorijo, popularno kulturo in znanstveno fantastiko; AI kot epistemološki prelom in kopernikansko travmo; odnos med pobeglo tehniko in kapitalistično dinamiko; ksenofeminizem; vprašanje avtonomne tehnologije in še veliko več." Več o konferenci na ➡️️ https://www.facebook.com/events/872117514751923

Kot dodatno čtivo vsekakor priporočamo knjige iz Sophijine novejše zbirke IZHODI, katere sourednika sta sociologa Marko Bauer in Primož Krašovec:
➫ https://zalozba-sophia.si/katalog/2021/tujost-kapitala
➫ https://zalozba-sophia.si/katalog/2023/berlin-ni-berlin-ljubljana-je-berlin
➫ https://zalozba-sophia.si/katalog/2022/uporabno-ballardovstvo
➫ https://zalozba-sophia.si/katalog/2020/teraformiranje
(Do sredine meseca smo na spletni strani pripravili še nekaj ugodnosti.)

03/12/2024

»Zakaj ljubkost premore tolikšno moč in kaj nam dela?»
Vabljeni na spremljevalni dogodek znanstvene konference Dediščine antihumanizma (5. - 7. 12., FDV in FF UL):
😻 LJUBKI AKCELERACIONIZEM V LJUBLJANI
😻 5. decembra 2024, ob 18. uri v Cukrarni (predavalnica).
V avdiovizualnem performansu b***a avtoric_i knjige 𝘓𝘫𝘶𝘣𝘬𝘪 𝘢𝘬𝘤𝘦𝘭𝘦𝘳𝘢𝘤𝘪𝘰𝘯𝘪𝘻𝘦𝘮/𝘊𝘶𝘵𝘦 𝘈𝘤𝘤𝘦𝘭𝘦𝘳𝘢𝘵𝘪𝘰𝘯𝘪𝘴𝘮 (Urbanomic, 2024) in gost_ji na konferenci Amy Ireland in Maya B. Kronic raziskoval_i simptomatologijo, etiologijo, epidemiologijo, zgodovino, biologijo, etimologijo, topologijo in celo embriologijo Ljubkega.

Organizatorji: Aksioma, Cukrarna.art in Založba Sophia (z zbirko IZHODI)
Povezava na dogodek ➤ https://www.facebook.com/events/8802653486517477

Zbirko IZHODI sourejata sociologa Primož Krašovec in Marko Bauer. Zanjo so značilni izstopi iz teorije, razumljene kot pozicija odrejanja in presojanja politike; iz propagande kot sredstva za zagotavljanje lojalnosti stvarem in situacijam, ki bi jih morali prezirati; iz kritike kot oblike mišljenja, ki se gospodovalno ločuje od svojega predmeta in ima do njega razmerje normativnega določanja. Povezava do zbirke ➤ https://zalozba-sophia.si/zbirke/3-izhodi

02/12/2024

OPOMNIK🍉 Danes vabljeni na pesniški večer s pogovorom ob knjigi 𝗔𝗻𝗲 𝗠𝗮𝗸𝘂𝗰 ŠVERCAM LUBENICE 𝗼𝗯 𝟭𝟴. 𝘂𝗿𝗶, v Galeriji ŠKUC.

Pesniška zbirka Ane Makuc, pesnice, prevajalke in aktivistke, podaja glas v družbi prepogosto neslišnim, nevidnim, zatiranim, izkoriščanim. Avtorica izraža družbeno kritiko skozi masko, kritiko institucionalnega nasilja zlasti nad ženskimi telesi ter begunkami in begunci/migranti, ki pronica v vse pore zasebnih življenj. Vodilna misel zbirke razgrinja vzporednice med mejami človeškega telesa in državnimi mejami ter poudarja problem vmesne, pretočne, razcepljene subjektivnosti, ki je v tak položaj sistemsko potisnjena. Sama pesniška oblika dramatičnega monologa z opiranjem na žensko literarno tradicijo govorke in govorce opolnomoči, zavrača žrtvenjska stališča, kajti to niso žrtve, temveč preživele in preživeli; to niso objekti, temveč subjekti; to niso »človeške smeti«, temveč osebe, ljudje s specifičnimi življenjskimi okoliščinami v naši družbi.

Več o dogodku 🍉 https://www.facebook.com/events/874859904673229

Več o knjigi in avtorici 📕 https://zalozba-sophia.si/katalog/2024/svercam-lubenice

01/12/2024

🔴 Sophia na 40. SKS – 75 let od izida 1. številke revije Borec

Bralni namig - Borec št. 823–825 (redni, 2024) z dvema obširnima tematskima sklopoma:
➲ 𝗩𝗼𝗷𝗻𝗮 𝘃 𝗱𝗼𝗯𝗶 𝘀𝗼𝗱𝗼𝗯𝗻𝗲𝗴𝗮 𝗶𝗺𝗽𝗲𝗿𝗶𝗮𝗹𝗶𝘇𝗺𝗮 – sklop posvečamo dediščini Vladimirja Iljiča Lenina ob stoletnici njegove smrti. Zajema dva Leninova prvič objavljena zapisa in članka sociologov Marka Kržana in Rastka Močnika;
➲ 𝗜𝗱𝗲𝗷𝗮 𝘀𝘃𝗼𝗯𝗼𝗱𝗲 𝘃 𝗣𝗮𝗹𝗲𝘀𝘁𝗶𝗻𝗶: 𝗻𝗲𝗸𝗼č, 𝗱𝗮𝗻𝗲𝘀, 𝗷𝘂𝘁𝗿𝗶 – sklop posvečamo Palestini. Zajema zgodovinsko in političnoekonomsko kontekstualizacijo sedanjega genocida v Gazi ter pričevanjske prispevke palestinskih literarnih umetnikov, aktivistov, novinarke ter profesorja mednarodnega prava in nekdanjega posebnega poročevalca ZN za človekove pravice v Palestini.

Dodatno bralno priporočilo - novejši tematski zvezki revije:
➲ Spomini še živijo (Borec, 2023) s pričevanjskimi zapisi starostnikov DSO Fužine, ki so kot otroci doživeli in preživeli medvojno in povojno obdobje v Sloveniji (ur. Vida Milošević Arnold);
➲ Rahločutnost v ruševinah (Borec, 2023) z eseji Arrana Crawforda;
➲ Kitajska (Borec, 2022);
➲ No, kaj pa Fojbe? avtorja Erika Gobettija (Borec, 2022)
in drugi, več na povezavi 📕 https://zalozba-sophia.si/zbirke/9-revija-borec

ali še 𝗱𝗮𝗻𝗲𝘀 𝗱𝗼 𝟭𝟴. 𝘂𝗿𝗲 𝗻𝗮 𝟰𝟬. 𝗦𝗞𝗦 (stojnica Kooperative THD)

Revijo Borec je decembra 1948 ustanovil republiški odbor Zveze združenj borcev NOB, neprekinjeno izhaja od septembra 1949. Revija se je postopno razvijala iz borčevskega glasila v strokovno, humanistično, meddisciplinarno in širšo družbeno kritično publikacijo, ki temelji na mednarodnem in medgeneracijskem sodelovanju. Povezava do 1. št. v pdf formatu na 📕 https://zalozba-sophia.si/katalog/borec-leto-1949-st-1

30/11/2024

🔴 Sophia na 40. SKS – Kje smo? Kam gremo?

✒ »Biti poln upanja v slabih časih ni samo nespametno romantično. Temelji na dejstvu, da človeška zgodovina ni samo zgodovina krutosti, ampak tudi sočutja, žrtvovanja, poguma, prijaznosti. Kar izberemo in poudarimo v tej kompleksni zgodovini bo določilo naša življenja. Če vidimo samo najhujše, to uniči našo zmožnost, da kaj storimo. Če se spomnimo tistih časov in krajev – in toliko jih je -, ko so se ljudje odzvali veličastno, nam to da energijo za ukrepanje in vsaj možnost, da zasukamo svetovni tok v drugačno smer.« (Howard Zinn, odlomek iz knjige Ne morete biti nevtralni na premikajočem se vlaku)

Bralni namig:
➲ 𝗠𝗶𝘁 𝗼 𝗹𝗲𝘁𝘂 𝟭𝟲𝟰𝟴, obsežna zgodovinsko-sociološka študija o temeljnih družbenopolitičnih in geopolitičnih preobrazbah, za katero je avtor Beno Teschke prejel 𝘋𝘦𝘶𝘵𝘴𝘤𝘩𝘦𝘳𝘫𝘦𝘷𝘰 𝘯𝘢𝘨𝘳𝘢𝘥𝘰;
➲ 𝗛𝗮𝗯𝘀𝗯𝘂𝗿š𝗸𝗶 𝗶𝗺𝗽𝗲𝗿𝗶𝗷 Pietra M. Judsona (1. ponatis), temeljno delo na področju družbene, kulturne in politične zgodovine habsburškega imperija in 19. stoletja;
➲ 𝗟𝗷𝘂𝗱𝘀𝗸𝗮 𝘇𝗴𝗼𝗱𝗼𝘃𝗶𝗻𝗮 𝗭𝗱𝗿𝘂ž𝗲𝗻𝗶𝗵 𝗱𝗿ž𝗮𝘃 𝗔𝗺𝗲𝗿𝗶𝗸𝗲 Howarda Zinna, življenjsko delo ameriškega humanista in velikana zgodovine družbenih gibanj, delavk in delavcev;
➲ Biografska študija Johna P. Enyearta o Louisu Adamiču z naslovom 𝗦𝗺𝗿𝘁 𝗳𝗮š𝗶𝘇𝗺𝘂: boj Louisa Adamiča za demokracijo, knjiga je hkrati tudi sodobna problemska študija, ki razkriva sistemski (ne le ameriški) rasizem, povezan s puritanstvom in imperializmom;
➲ 𝗕𝗼𝗹𝗷š𝗲𝘃𝗶𝗸𝗶 𝗽𝗿𝗶𝗵𝗮𝗷𝗮𝗷𝗼 𝗻𝗮 𝗼𝗯𝗹𝗮𝘀𝘁 Aleksandra Rabinowitcha, prebojna in najtemeljitejša raziskava oktobrske revolucije;
➲ Sheila Fitzpatrick s knjigo 𝗩 𝗦𝘁𝗮𝗹𝗶𝗻𝗼𝘃𝗶 𝗲𝗸𝗶𝗽𝗶;
➲ Patrick Karlsen s knjigo 𝗩𝗶𝘁𝘁𝗼𝗿𝗶𝗼 𝗩𝗶𝗱𝗮𝗹𝗶: življenje tržaškega komunista v obdobju 1916–1956;
➲ monografija Silvia Ponsa o svetovnem komunizmu v obdobju1917–1991 z naslovom 𝗦𝘃𝗲𝘁𝗼𝘃𝗻𝗮 𝗿𝗲𝘃𝗼𝗹𝘂𝗰𝗶𝗷𝗮 in
➲ zgodovinske študije 𝗘𝗿𝗶𝗰𝗮 𝗛𝗼𝗯𝘀𝗯𝗮𝘄𝗺𝗮.

Več na 📕 https://zalozba-sophia.si/
ali na 40. SKS (Kooperativa THD)

𝘒𝘫𝘦 𝘴𝘮𝘰? 𝘒𝘢𝘮 𝘨𝘳𝘦𝘮𝘰? je knjiga Darka Suvina, v kateri se avtor spoprime z večino sodobnih perečih vprašanj s poglobljeno in pronicljivo teoretsko analizo. Tudi priporočamo.

29/11/2024

🔴 Sophia na 40. SKS - v tednu knjižnega sejma smo obeležili tudi mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami

➲ Bralni namig
Françoise Vergès: 𝗠𝗮𝘁𝗲𝗿𝗻𝗶𝗰𝗮: 𝗸𝗮𝗽𝗶𝘁𝗮𝗹𝗶𝘇𝗲𝗺, 𝗿𝗮𝘀𝗶𝘇𝗮𝗰𝗶𝗷𝗮, 𝗳𝗲𝗺𝗶𝗻𝗶𝘇𝗲𝗺
✒»Doktor Moreau 20. stoletja, ki je izbiral telesa revnih, nebelskih žensk, je ustvaril »Hišo bolečine« na Reunionu. Doktorjeva sla po moči se je izražala v njegovi želji, da bi neposredno posegal v ženska telesa in jih kaznoval, ker so si drznile rojevati otroke, katerih število je po njegovem mnenju ogrožalo družbeni in rasni red na otoku. V Wellsovem romanu pohabljena bitja doktorja Moreauja dosežejo pravico tako, da ga ubijejo. Toda doktor Moreau z Reuniona – »tropski izvajalec abortusov«, kot ga je poimenoval 𝘓'𝘌𝘹𝘱𝘳𝘦𝘴𝘴 – se ni imel česa bati. Nikoli ni bil obsojen«. (odlomek iz knjige)

Zgodovinsko-politološka študija s stališča dekolonialnega feminizma, a tudi zgodovine delovanja avtoričine družine, razčlenjuje političnoekonomsko zgodovino rasizacije reproduktivne politike in prakse v francoskem čezmorskem departmaju Reunion, nekoč koloniji, danes francoskem obrobju Evropske unije. »Kolonizaciji maternic črnskih žensk« sledi od sužnjelastništva do sodobnega globalnega kapitalizma in mednarodne delitve dela ter jo sklene s kritiko francoskega liberalnega feminizma, vendar tudi tistih oblik univerzalističnega feminizma, ki spregledujejo vlogo rasizacije in posledice »beljenja« zgodovine; v tem kontekstu avtorica poda svoj predlog repolitizacije feminizma. Knjigo smo v prevodu Sare Fabjan izdali lani, v fr. izvirniku pa je izšla dve leti prej. Spremno besedo je prispeval Blaž Gselman, naslovno ilustracijo pa Samira Kentrić.

Dodatni bralni namig
➲ Sara R. Farris: V imenu pravic žensk (Sophia, 2019)
➲ Silvia Federici: Kaliban in čarovnica: ženske, telo in prvotna akumulacija (Sophia, 2022, 1. ponatis)
➲ Lilijana Burcar: Kapital in reproduktivne pravice: zahodne kapitalistične države (Sophia, 2022)

Skupna povezava do Sophijinih knjig s področja feminizma 🔴 https://zalozba-sophia.si/podrocje/feminizem

28/11/2024

🔴 Sophia na 40. SKS - država v fokusu (Hrvaška)

➲ Bralni namig
𝗠𝗶𝗿𝗼𝘀𝗹𝗮𝘃𝗮 𝗞𝗿𝗹𝗲ž𝗼 (Zagreb, 1893–1981) poznamo kot esejista, romanopisca, novelista, dramatika, pesnika, kronista, prevajalca, urednika, kulturnega kritika, leksikografa z ogromnim opusom – kot velikana leposlovja, kulture in humanistike v nekdanji skupni domovini, ki je presegal nacionalne in politične meje in bil zaradi tega pogosto v primežu. Pisateljsko pot je začel v razmeroma romantičnih tonih, ki so se hitro razvili v družbeno kritične. Za svoja dela je prejel najvišja odlikovanja, prevajana so bila v tuje jezike in uprizarjana – in vendar je bil vedno samosvoj, zvest idejam, v katere je verjel, na obrobju.
Njegova Zbrana dela zajemajo okrog 160 knjig, pri Sophiji smo jih v prevodu Mice Matković izdali tri: 𝗘𝘃𝗿𝗼𝗽𝗮 𝗱𝗮𝗻𝗲𝘀 𝗶𝗻 𝗱𝗿𝘂𝗴𝗶 𝗲𝘀𝗲𝗷𝗶 je skupek esejev, avtobiografske proze, dnevniških zapisov in potopisov, kratkih zgodb, pesniških fragmentov in polemik o evropski zgodovini in kulturi; 𝗜𝘇𝗹𝗲𝘁 𝘃 𝗥𝘂𝘀𝗶𝗷𝗼 𝟭𝟵𝟮𝟱 je dokumentarno-literarni potopis Krleževega potovanja v Moskvo (s prekinitvami na Dunaju, v Dresdnu, Berlinu, Königsbergu in Rigi) od jeseni 1924 do pomladi 1925, ki jih je sam označil kot impresije in meditacije; 𝗗𝗶𝗮𝗹𝗲𝗸𝘁𝗶č𝗻𝗶 𝗮𝗻𝘁𝗶𝗯𝗮𝗿𝗯𝗮𝗿𝘂𝘀 pa spada v dela, ki so umetnost postavila v zvezo z revolucijo na poseben način, značilen za vso moderno dobo.
Skozi dela nas avtor popelje v svojem značilnem eruditskem slogu, z družbeno zavzetostjo, lucidnim in strastnim razmišljanjem ter globoko vero v pomen umetnosti. Pripravili smo knjižni komplet vseh treh.

Kot vzporedno branje predlagamo knjige:
➲ Kristina Pranjić: Jugoslovanska avantgarda in metropolitanska dada (Sophia, 2024)
➲ Karel Teige: Semenj umetnosti (Sophia, 2023)
➲ Stefan Gužvica: Frakcijski boji v Komunistični partiji Jugoslaviji med veliko čistko 1936 - 1940 (Sophia, 2019)

Založba Sophia 📕 https://zalozba-sophia.si/

ali na 40. SKS (stojnica Kooperative THD)

28/11/2024

»𝘛𝘦ž𝘬𝘰 𝘫𝘦 𝘷𝘦𝘥𝘦𝘵𝘪, 𝘬𝘥𝘰 𝘴𝘪, 𝘬𝘰 𝘮𝘦𝘫𝘦 𝘵𝘷𝘰𝘫𝘦𝘨𝘢 𝘵𝘦𝘭𝘦𝘴𝘢 𝘯𝘪𝘴𝘰 𝘮𝘦𝘫𝘦 𝘵𝘷𝘰𝘫𝘦 𝘬𝘰ž𝘦.«
NOVO 🍉 Ana Makuc: ŠVERCAM LUBENICE
Pesniška zbirka Ane Makuc, pesnice, prevajalke in aktivistke, podaja glas v družbi prepogosto neslišnim, nevidnim, zatiranim, izkoriščanim. Avtorica izraža družbeno kritiko skozi masko, kritiko institucionalnega nasilja zlasti nad ženskimi telesi ter begunkami in begunci/migranti, ki pronica v vse pore zasebnih življenj. Vodilna misel zbirke razgrinja vzporednice med mejami človeškega telesa in državnimi mejami ter poudarja problem vmesne, pretočne, razcepljene subjektivnosti, ki je v tak položaj sistemsko potisnjena. Sama pesniška oblika dramatičnega monologa z opiranjem na žensko literarno tradicijo govorke in govorce opolnomoči, zavrača žrtvenjska stališča, kajti to niso žrtve, temveč preživele in preživeli; to niso objekti, temveč subjekti; to niso »človeške smeti«, temveč osebe, ljudje s specifičnimi življenjskimi okoliščinami v naši družbi.
Spremna beseda: Barbara Korun, ilustracije: Samira Kentrić.

🍉OPOMNIK: vabimo na zaključno prireditev 𝗦𝗼𝗽𝗵𝗶𝗷𝗶𝗻𝗲𝗴𝗮 𝘀𝗶𝗺𝗽𝗼𝘇𝗶𝗷𝗮 – 𝗽𝗲𝘀𝗻𝗶š𝗸𝗶 𝘃𝗲č𝗲𝗿 s pogovorom ob knjigi Ane Makuc ŠVERCAM LUBENICE, 𝘃 𝗽𝗼𝗻𝗲𝗱𝗲𝗹𝗷𝗲𝗸, 𝟮. 𝗱𝗲𝗰𝗲𝗺𝗯𝗿𝗮, 𝗼𝗯 𝟭𝟴. 𝘂𝗿𝗶, 𝘃 𝗚𝗮𝗹𝗲𝗿𝗶𝗷𝗶 Š𝗸𝘂𝗰.

Bralni namig 𝟰𝟬. 𝗦𝗞𝗦
V zbirki Previharimo viharje smo izdali še dve pesniški zbirki:
➲ 𝗣𝗲𝘀𝗺𝗶 𝗶𝘇 𝘇𝗮𝗻𝗲𝘀𝗹𝗷𝗶𝘃𝗶𝗵 𝘃𝗶𝗿𝗼𝘃, ki so kmalu po izidu obveljale za kultno zbirko zgodaj preminulega avtorja Emirja Šakovića ter se vpisale na literarni zemljevid, če že ne v kanon mlade bosanske poezije. Izdali smo tudi Šakovićev roman z naslovom 𝗧𝘂𝗿𝗶𝘀𝘁 𝘃 𝘁𝗲ž𝗮𝘃𝗮𝗵, knjigi lahko kupite v kompletu.
➲ 𝗪𝗲𝘀𝘁𝗲𝗿𝗻 𝘇𝗮 𝗟. 𝗦., pesniški prvenec Irene Rozman, ki ga je avtorica spremne besede Stanka Hrastelj označila kot » …poezija, ki zmeša malto in zgradi novo nadstropje pesniške hiše. S senco katedrale.«.

Povezava na dogodek 🔴 https://www.facebook.com/events/874859904673229

Povezava na zbirko Previharimo viharje 📚 https://zalozba-sophia.si/zbirke/2-previharimo-viharje