Založba Sophia, Einspielerjeva Ulica 6, Ljubljana (2024)

23/11/2024

◖Bralno priporočilo ob dnevu Rudolfa Maistra◗
Ljubomir M. Marić: 𝐈𝐳 𝐦𝐨𝐣𝐞𝐠𝐚 𝐩𝐨𝐯𝐞𝐥𝐣𝐞𝐯𝐚𝐧𝐣𝐚 𝐊𝐨𝐫𝐨š𝐤𝐞𝐦𝐮 𝐨𝐝𝐫𝐞𝐝𝐮 𝐨𝐝 𝟐𝟏. 𝐦𝐚𝐣𝐚 𝐝𝐨 𝟐𝟐. 𝐣𝐮𝐧𝐢𝐣𝐚 𝟏𝟗𝟏𝟗
✒ Knjiga je pričevanjski zapis o zadnjem obdobju bojev za severno mejo Slovenije leta 1919. V začetku maja 1919, po propadli aprilski ofenzivi slovenskih enot na Koroškem, so avstrijske sile zasedle Mežiško dolino in prodrle do Slovenj Gradca ter Mute na Štajerskem. Slovenska koroška fronta je skoraj razpadla, razgaljen je bil bok Maistrovega obmejnega poveljstva v Mariboru. Vrhovna komanda v Beogradu je na Slovensko poslala močne enote in skupino višjih oficirjev z nalogo, da reorganizirajo slovenske enote in z združenimi silami rešijo situacijo na Koroškem. Med njimi je bil polkovnik Ljubomir M. Marić, ki so mu zaupali poveljstvo nad večino slovenskih enot in prodor v glavni smeri napada. V knjigi je na podlagi operativnega dnevnika Koroškega odreda iz leta 1919 popisal priprave na ofenzivo, njen potek ter dogodke takoj po zmagi. Izjemno napeta pripoved se začne in medias res, neposredno po zlomu koroške fronte. Prikazuje mrzlične priprave enot, ki so pred le nekaj tedni doživele popoln poraz, na zmagovito ofenzivo. Daje vpogled v duševno stanje vojakov in starešin pred odločilnim dnem napada, ko bi lahko nezaupanje vase povzročilo nov poraz. Popelje nas od izhodiščnih položajev in bojev z avstrijskimi čelnimi silami v dirko za mostove na Dravi, vse do odločilnega manevra, ki je omogočil zavzetje Velikovca, Celovca in Gosposvetskega polja.
Knjiga je v prevodu Mice Matković je izšla pri založbi Sophia (2019), več na 📕 https://zalozba-sophia.si/katalog/2019/iz-mojega-poveljevanja-koroskemu-odredu-od-21-maja-do-22-junija-1919

21/11/2024

Kōhei Saitō: NARAVA PROTI KAPITALU
◖Marxova ekologija v njegovi nedokončani kritiki kapitalizma◗
Letos smo v prevodu Alfreda Leskovca izdali prelomno aktualno delo mladega japonskega marksističnega teoretika, zagovornika ekokomunizma, ki z raziskavo Marxovih doslej zanemarjenih besedil in ekscerptov oporeka uveljavljenemu stališču, da ekologija ni del Marxove teorije oziroma da je slednja celo antiekološka. Saitō ovrže to uveljavljeno stališče, razišče Marxovo teorijo vrednosti in postvarjenja, zlasti na točki razmerja med družbeno in naravno izmeno snovi (𝘚𝘵𝘰𝘧𝘧𝘸𝘦𝘤𝘩𝘴𝘦𝘭) ter povezave med vlogo snovi in vlogo ekonomske forme. Prepričljivo pokaže, da je temeljni koncept Marxove analize prav snov in njeno kroženje. Marx dejansko obravnava celotno naravo kot kraj upora proti kapitalu, kjer se najbolj jasno kažejo protislovja kapitalizma. Knjiga prikazuje, kako Marx najpozneje v šestdesetih letih 19. stoletja vse bolj opaža »meje narave« in te ugotovitve vključuje v svoje teorije. Avtor tako dolgo zanemarjene ekološke vidike v Marxovi misli sistematizira in jih s pomočjo še neobjavljenih Marxovih besedil, zlasti zapiskov, ki si jih je Marx delal ob analizi izsledkov uveljavljenih mislecev in teorij, poveže z njegovimi razmisleki o kapitalu.
Saitō je za knjigo prejel Deutscherjevo nagrado.

Več o avtorju in knjigi 📕 https://zalozba-sophia.si/katalog/2023/narava-proti-kapitalu

19/11/2024

Zahvaljujemo se vam za številčno udeležbo na včerajšnjem pogovoru "Alternativne kartografije avantgarde: Transverzala Praga–Ljubljana–Beograd". Pogovor se je vrtel okrog knjig, "Jugoslovanska avantgarda in metropolitanska dada" Kristine Pranjić in "Semnja umetnosti" Karla Teigeja (v prevodu Nives Vidrih).

🗣 Irina Subotić, Kristina Pranjić in Lev Kreft so poskrbeli za izčrpno razpravo, ki je na novo osvetlila premišljevanje o zgodovinskih avantgardah nasploh in v Jugoslaviji in na Češkem posebej.

📸 Objavljamo tudi nekaj utrinkov z včerajšnje prireditve.

18/11/2024

🔴 Danes (ponedeljek) ob 18. uri vas vabimo na pogovor o alternativnih kartografijah avantgard v Galerijo ŠKUC (Stari trg 21). V njem bodo sodelovali 𝐈𝐫𝐢𝐧𝐚 𝐒𝐮𝐛𝐨𝐭𝐢𝐜́, 𝐊𝐫𝐢𝐬𝐭𝐢𝐧𝐚 𝐏𝐫𝐚𝐧𝐣𝐢𝐜́ in 𝐋𝐞𝐯 𝐊𝐫𝐞𝐟𝐭.

Objavljamo še en odlomek iz knjige Kristine Pranjić 𝐉𝐮𝐠𝐨𝐬𝐥𝐨𝐯𝐚𝐧𝐬𝐤𝐚 𝐚𝐯𝐚𝐧𝐭𝐠𝐚𝐫𝐝𝐚 𝐢𝐧 𝐦𝐞𝐭𝐫𝐨𝐩𝐨𝐥𝐢𝐭𝐚𝐧𝐬𝐤𝐚 𝐝𝐚𝐝𝐚, s katerim vas vabimo na današnjo razpravo:

»Avantgardna gibanja so temeljila na načelih nekonformizma, antitradicionalizma in nove kulturne produkcije, ki bo zunaj institucionalizirane kulture. Te ideje zgodovinskih avantgard so izvirale iz vizije, da je po grozotah prve svetovne vojne možno združiti ljudi v antimilitaristično gibanje, ki bo rodilo novega človeka. Na geografskem področju Balkana so bile spremembe izrazite – južnoslovanski narodi so se znašli v skupni državi, čeprav do takrat niso imeli skupnega zgodovinskega razvoja. To združevanje je podprla tudi revija 𝑍𝑒𝑛𝑖𝑡, ki je bila izvorno namenjena mednarodni umetnosti, o čemer priča njen podnaslov ‘Internacionalna revija za umetnost in kulturo’. Avtorji so objavljali v svojih maternih jezikih, marsikdo pa je objavil tudi dela, ki jih je napisal v tujem jeziku. 𝑍𝑒𝑛𝑖𝑡 je tako predstavljal nekakšno spojno točko kakofonije različnih jezikov, kultur in izrazov. Drugost oziroma Tujost je na ta način vključena v množico glasov, ki ohranjajo svojo individualnost v skupnem (v reviji in zenitističnem gibanju). Hibridizacija kultur in različnih tradicij je vidna tudi v naslovu revije, ki je bil zapisan hkrati z latiničnimi in ciriličnimi črkami: Зenit.«

🔗 Povezava do FB dogodka 👉🏼 https://fb.me/e/7tH2ZYLVe

📕 Knjigo lahko naročite na naši spletni strani 👉🏼 https://shorturl.at/s6YjG

17/11/2024

💥 Jutri, v ponedeljek (ob 18. uri v Škucu), ne pozabite na pogovor o zgodovinskih avantgardah na prostorih, ki jih hegemone kartografije teh gibanj nemalokrat zapostavljajo.
Transverzala Praga–Ljubljana–Beograd nam pokaže, da so takšni izpusti neupravičeni in praviloma posledica omejenosti epistemologij, ki želijo avantgarde zgodoviniti.

🔗 Povezava do FB dogodka 👉🏼 https://fb.me/e/7tH2ZYLVe

📖 Tokrat objavljamo odlomek iz obsežne spremne študije 𝐋𝐞𝐯𝐚 𝐊𝐫𝐞𝐟𝐭𝐚 k 𝑆𝑒𝑚𝑛𝑗𝑢 𝑢𝑚𝑒𝑡𝑛𝑜𝑠𝑡𝑖 𝐊𝐚𝐫𝐥𝐚 𝐓𝐞𝐢𝐠𝐞𝐣𝐚. Odstavek tematizira politizacijo literature v času družbenega vzpona fašizma:

»V drugem delu članka 'O enotni fronti proti fašizmu' Teige opiše zgodovinsko pot levega literarnega bloka. Politizacijo literature predstavi kot nujnosti, ki jo je vsililo dejstvo, da fašizem ogroža temelje umetniške svobode in je hkrati v spopadu s socializmom. Spodbudo za ustanavljanje revolucionarnih književniških organizacij je dala leta 1930 mednarodna konferenca revolucionarne in proletarske literature v Harkovu, ki sta se je udeležila tudi nadrealista Arago in Sadoul, medtem ko tradicionalistični avtor proletarske literature Barbusse ni piršel (kot takoj veselo pristavi Teige, ki ga ni maral iz čisto literarnih razlogov – Barbusse je bil nekakšen socialistični realist 𝑎𝑣𝑎𝑛𝑡 𝑙𝑎 𝑙𝑒𝑡𝑡𝑟𝑒). Aragon je bil izvoljen v mednarodni odbor in prejel mandat, da v Parizu ustanovi francosko organizacijo književnikov levičarjev. Namesto tega pa je tam nastala Zveza proletarskih pisateljev, ki nadrealistov v svoje vrste ni sprejela, saj jim je postavila za pogoj, da se javno odrečejo nadrealizmu in sprejmejo religijo proletarskega realizma. Nadrealisti so bili ogorčeni; tudi če tega sektaštva ne bi zavrnili zaradi svobode ustvarjalnosti, ki se je na tak način pač ne da braniti pred fašizmom, bi morali ugotoviti, da o dialektičnem materializmu vedo nadrealisti mnogo več od proletarskih književnih in teoretičnih povprečnežev. Harkovski kongres je zahteval politično mobilizacijo leve umetnosti, v praksi pa zadel ob čer proletarskega sektaštva. V Sovjetski zvezi namreč ni bilo nič drugače kot v Franciji, saj so sprva hoteli zavrniti rappovce in vappovce, ko je leta 1932 nastala Zveza proletarskih pisateljev. Moskovski pisateljski kongres je rappovsko sektaštvo obsodil. Tu so sodelovali tudi Gide, Rolland, Malraux, Barbusse in nadrealisti.«

📕 Knjigo 𝑆𝑒𝑚𝑒𝑛𝑗 𝑢𝑚𝑒𝑡𝑛𝑜𝑠𝑡𝑖 lahko naročite na naši spletni strani 👉🏼 https://shorturl.at/UcndF

15/11/2024

🔥 Pred ponedeljkovim pogovorom o alternativnih kartografijah evropskih avantgard, na katerem bodo nastopili 𝐊𝐫𝐢𝐬𝐭𝐢𝐧𝐚 𝐏𝐫𝐚𝐧𝐣𝐢𝐜́, 𝐈𝐫𝐢𝐧𝐚 𝐒𝐮𝐛𝐨𝐭𝐢𝐜́ in 𝐋𝐞𝐯 𝐊𝐫𝐞𝐟𝐭, objavljamo odlomek iz nove knjige Kristine Pranjić 𝐽𝑢𝑔𝑜𝑠𝑙𝑜𝑣𝑎𝑛𝑠𝑘𝑎 𝑎𝑣𝑎𝑛𝑡𝑔𝑎𝑟𝑑𝑎 𝑖𝑛 𝑚𝑒𝑡𝑟𝑜𝑝𝑜𝑙𝑖𝑡𝑎𝑛𝑠𝑘𝑎 𝑑𝑎𝑑𝑎.

📕 Odstavek tematizira pomen revijalne produkcije za avantgardistična gibanja v jugoslovanskem prostoru.

»Avantgardistične revije so predstavljale osrednje mesto komunikacije in razstavljanja umetniškega dela ter njegovo internacionalizacijo, tako da so lahko umetniki svoja dela medsebojno primerjali in na ta način oblikovali lastno identiteto ali pa vplivali na translokalno avantgardistično estetiko in poetiko oziroma vanjo celo načrtno intervenirali. Te revije so tako pomenile tudi prostor za razvoj lastnega odnosa do drugih umetnikov in umetniških smeri ter oblikovanje zavezništev in družbene vpetosti. Darko Šimičić je Zenit prepoznal kot najpomembnejši medij obtoka in uveljavljanja avantgardnega programa v drugih umetniških krogih ter predstavitve internacionalnih umetniških del na območju Jugoslavije, a tudi kot osrednji medij za povezovanje z drugimi gibanji in umetniki. Po Mišku Šuvakoviću so prava in edina celostna umetnina (Gesamtkunstwerk) jugoslovanskih avantgard ravno revije – bile so namera in realizacija avantgardnega projekta.«

🔗 Povezava do FB dogodka 👉🏼 https://fb.me/e/7tH2ZYLVe

💥 Knjigo lahko samo še danes naročite po prednaročniški ceni na spletni strani založbe 👉🏼 https://shorturl.at/j0oV0

13/11/2024

Sophijin simpozij ALTERNATIVNE KARTOGRAFIJE AVANTGARDE: transverzala Praga – Ljubljana – Beograd
◗ v ponedeljek, 18. novembra, ob 18. uri, Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana
◗ sodelujejo: Kristina Pranjić, Irina Subotić (Beograd), Lev Kreft, Blaž Gselman

Ob knjigah Kristine Pranjić 𝘑𝘶𝘨𝘰𝘴𝘭𝘰𝘷𝘢𝘯𝘴𝘬𝘢 𝘢𝘷𝘢𝘯𝘵𝘨𝘢𝘳𝘥𝘢 𝘪𝘯 𝘮𝘦𝘵𝘳𝘰𝘱𝘰𝘭𝘪𝘵𝘢𝘯𝘴𝘬𝘢 𝘥𝘢𝘥𝘢 in Karla Teigeja 𝘚𝘦𝘮𝘦𝘯𝘫 𝘶𝘮𝘦𝘵𝘯𝘰𝘴𝘵𝘪 vabimo na drugačen pogovor o evropskih avantgardah, o doslej prezrtih metodoloških, umetniških in političnih vidikih prevladujočih interpretacij zgodovinskih avantgard.
Povezava do dogodka 🟠https://www.facebook.com/events/587483933844974

12/11/2024

Božidar Kolar: 𝘖𝘥 𝘗𝘭𝘪𝘯𝘪𝘫𝘢 𝘥𝘰 𝘗𝘰𝘮𝘱𝘦𝘢: 𝘻𝘨𝘰𝘥𝘰𝘷𝘪𝘯𝘢 𝘱𝘳𝘦𝘥𝘴𝘵𝘢𝘷 𝘰 𝘒𝘪𝘵𝘢𝘫𝘴𝘬𝘪 𝘪𝘯 𝘯𝘫𝘪𝘩𝘰𝘷𝘰 𝘱𝘰𝘶𝘴𝘵𝘷𝘢𝘳𝘫𝘢𝘯𝘫𝘦 𝘷 𝘥𝘰𝘣𝘪 𝘮𝘯𝘰ž𝘪č𝘯𝘪𝘩 𝘮𝘦𝘥𝘪𝘫𝘦𝘷 (Borec, 2022)
Nelagodje, ki ga sodobna zahodna družba občuti ob omembi Kitajske, je vsaj deloma posledica presenetljivo hitrega gospodarskega razvoja, ki ga je Kitajska doživela v zadnjih tridesetih letih. Popolna gospodarska in vojaška prevlada najprej britanskega imperija in nato Združenih držav Amerike se zdi vsakomur na Zahodu samoumevna. Toda besede Kishoreja Mahbubanija so zgovorne: »Od leta ena do leta 1820 sta bili dve največji svetovni gospodarstvi vedno Kitajska in Indija. Šele v zadnjih dvesto letih se je razmahnila Evropa, ki ji je sledila Severna Amerika. Zadnjih dvesto let svetovne zgodovine je bilo torej veliko zgodovinsko odstopanje. Vsa odstopanja se naravno končajo in temu smo priča.« Iz samoumevnosti zahodnega položaja izhaja nevarnost, da se pri vrednotenju, kaj je Kitajska in kaj predstavlja za nas, nekritično zanašamo na predstave, ki so že prisotne v kolektivni domišljiji Zahoda. Naša teza je, da so se te predstave razvile v stoletjih stikov med evropskimi silami in Kitajsko, ki so bili včasih nasprotujoči, a vedno zmedeni. Te usedline iz preteklih stoletij so danes sestavni del zahodnega javnega mnenja o Kitajski. Članek obravnava zgodovino oblikovanja teh predstav, načine, s katerimi jih danes prevladujoče zahodne sile aktualizirajo za svoje politične potrebe, in metode, s katerimi se predstave reproducirajo in širijo v zahodnih družbah, objavljen pa je v tematski št. revije Borec KITAJSKA (št. 808 – 810, leto 2022).

Povezava do revije 📕 https://zalozba-sophia.si/zbirke/9-revija-borec

07/11/2024

Na današnji dan leta 1917 se je z napadom na Zimski dvorec v Petrogradu začela oktobrska revolucija. Ob tej priložnosti vam ponujamo v branje odlomek iz spisa Vladimirja Iljiča Lenina 𝘐𝘮𝘱𝘦𝘳𝘪𝘢𝘭𝘪𝘻𝘦𝘮 𝘪𝘯 𝘳𝘢𝘻𝘬𝘰𝘭 𝘴𝘰𝘤𝘪𝘢𝘭𝘪𝘻𝘮𝘢 (oktober, 1916):
✒"Ne moremo - in nihče ne more - izračunati, kolikšen del proletariata sledi in bo sledil socialšovinistom in oportunistom. To bo pokazal le boj, to bo dokončno odločila le socialistična revolucija. Zatrdno pa vemo, da "branilci domovine" v imperialistični vojni 𝘻𝘢𝘴𝘵𝘰𝘱𝘢𝘫𝘰 samo manjšino. Zato je, če hočemo ostati socialisti, naša dolžnost, da gremo 𝘯𝘪ž𝘫𝘦 in 𝘨𝘭𝘰𝘣𝘭𝘫𝘦, k pravim množicam: v tem je ves pomen boja z oportunizmom in vsa vsebina tega boja. Z razkrivanjem, da oportunisti in socialšovinisti v resnici izdajajo in prodajajo interese množice, da branijo začasne privilegije manjšine delavcev - že samo s tem učimo množice prepoznavati njihove resnične politične interese, boriti se za socializem in za revolucijo čez vse dolge in mučne peripetije imperialističnih vojn in imperialističnih premirij."

Spis je v prevodu Marka Kržana v celoti objavljen v tematskem bloku revije Borec 𝘈𝘳𝘩𝘪𝘷𝘪 𝘴𝘱𝘰𝘮𝘪𝘯𝘢: 𝘷𝘰𝘫𝘯𝘢 𝘷 𝘥𝘰𝘣𝘪 𝘴𝘰𝘥𝘰𝘣𝘯𝘦𝘨𝘢 𝘪𝘮𝘱𝘦𝘳𝘪𝘢𝘭𝘪𝘻𝘮𝘢 (Borec, št. 823-825). Blok je posvečen obravnavi dediščine Vladimirja Iljiča Lenina ob letošnji stoletnici njegove smrti in poleg dveh Leninovih spisov, ki do sedaj še nista bila prevedena v slovenščino (𝘐𝘮𝘱𝘦𝘳𝘪𝘢𝘭𝘪𝘻𝘦𝘮 𝘪𝘯 𝘳𝘢𝘻𝘬𝘰𝘭 𝘴𝘰𝘤𝘪𝘢𝘭𝘪𝘻𝘮𝘢 in 𝘝𝘰𝘫𝘯𝘢 𝘪𝘯 𝘳𝘦𝘷𝘰𝘭𝘶𝘤𝘪𝘫𝘢) vključuje še izvirna članka sociologov Marka Kržana in Rastka Močnika, ki poskušata osvetliti današnje stanje z marksističnega stališča.
Povezava do revije 📕https://zalozba-sophia.si/zbirke/9-revija-borec

Priporočamo tudi:
📕 https://zalozba-sophia.si/katalog/2017/boljseviki-prihajajo-na-oblast
📕 https://zalozba-sophia.si/katalog/2017/svetovna-revolucija

06/11/2024

Perry Anderson: Ameriška zunanja politika in njeni snovalci (Sophia, 2017)
»Republikanska stranka je bila takrat, ko se je je polastil Trump, že zelo razdeljena, saj se je njena volilna baza pomaknila navzdol do belopoltih volivcev delavskega razreda, njeni evangeličani so se uprli moralnim in multikulturnim ohlapnostim, davčni aktivisti so agitirali za vse manjšo državo, finančne in industrijske elite pa so se razklale po ideoloških in regionalnih ločnicah. /…/ Stranka je postala pravi paradoks: na zunaj je bila sicer bolj disciplinirana kot demokrati, navznoter pa bolj polarizirana. Ko je vodjo republikancev v predstavniškem domu Erica Cantorja, smrtnega sovražnika vsakršnih socialnih izdatkov, izrinil neki nepomemben bojevitež iz njegovega volilnega okrožja, se demokrati niso mogli pohvaliti s čim podobnim. Po drugi strani se niso mogli kosati s sposobnostjo evangeličanov, da množično podprejo bitje, ki v sebi združuje tako raznolike vidike, kot so gospodar lepotnega tekmovanja Miss Universe in lastnik igralnice Taj Mahal, če hollywoodskih videoposnetkov in podobnega niti ne omenjamo. A Trump kot kandidat je prekršil tako rekoč vse politične tabuje omenjene raznolikosti na republikanski strani, še toliko bolj pa prevladujočega konsenza, ki povezuje obe stranki. Pri štirih vprašanjih je nasprotoval čisto vsem, ki so imeli kakršnokoli politično težo: javno je obsodil sovražnost obeh strank do Rusije in na kratko odpravil Nato; zavrnil (ne čisto v celoti) je zavzemanje obeh strank za prosto trgovino; poudaril je potrebo po obsežnem infrastrukturnem programu, ki bi potegnil za sabo deficitarno porabo (osovraženo pri fiskalnih konservativcih); in opustil sleherno verbalno uglajenost oziroma tradicionalno ovinkarjenje pri zahtevah o množičnem izgonu nezakonitih priseljencev in gradnji velikega zidu, ki bo državo branil pred novimi prišleki. Jeza, s katero so ta sporočila sprejeli neokonservativci, ki so intelektualna špica republikanskega esteblišmenta, je bila vsaj tolikšna – če ne večja – kot ogorčenje demokratov.«
(Perry Anderson, odlomek iz knjige)

Povezava do knjige 📕 https://zalozba-sophia.si/katalog/2017/ameriska-zunanja-politika-in-njeni-snovalci

22/10/2024

Howard Zinn: Ne morete biti nevtralni na premikajočem se vlaku
✒»Morda najpomembnejša reč, ki sem se je naučil, je bila, da demokracija ni naša vlada, naša ustava, naš pravni sistem. Našteti so prepogosto sovražniki demokracije. Zagotovo je bila to dvesto let izkušnja Afroameričanov v tej državi. Ko vladi ni uspelo uveljaviti 14. in 15. amandmaja k ustavi, so se črnski moški, ženske in otroci odločili, da bodo to storili na lastno pest. Organizirali so se, demonstrirali, protestirali, izzivali zakon, pogosto so jih pretepali, pošiljali v zapor, nekatere so ubili – in tako dosegli zavest državljanov in prebivalcev sveta. In stvari so se spremenile. Takrat demokracija oživi.« (Howard Zinn)

Povezava do jutrišnjega dogodka ob izidu knjige 🔜https://www.facebook.com/events/899147718422220

21/10/2024

»Knjiga "Ne morete biti nevtralni na premikajočem se vlaku" ni navadna avtobiografija, temveč je – kot nakazuje njen podnaslov – tudi lucidna zgodovina turbulentnega 'kratkega 20. stoletja'. Zinnova življenska in politična zgodba kaže na redko odliko, zaradi katere je bil vedno 'generacijska posebnost' med političnimi misleci 20. stoletja. Rojen leta 1922 v revno priseljensko družino, politično aktiviran v poznih tridesetih in zgodnjih štiridesetih letih prejšnjega stoletja kot občasni sopotnik ameriške komunistične partije, v šestdesetih letih najostrejši kritik stare levice in hkrati najglasnejši pobudnik nove levice, nato spet referenčna točka za številne politične generacije in gibanja, ki so sledila. Enega od možnih odgovorov na vprašanje, kako si razložiti njegovo aktualnost, gre iskati ravno v njegovem razumevanju politike. Po Zinnu jo definira humanizem …« (Žiga Vodovnik, odlomek iz spremne besede)

V sredo, 23. oktobra, ob 18. uri, vabljeni na okroglo mizo ob nedavnem izidu slovenskega prevoda avtobiografije ameriškega humanista in velikana zgodovine družbenih gibanj, delavk in delavcev, Howarda Zinna "Ne morete biti nevtralni na premikajočem se vlaku". Povezava na dogodek 🔜https://www.facebook.com/events/899147718422220

Več o knjigi in avtorju 📕 https://zalozba-sophia.si/avtor/howard-zinn

18/10/2024

Sophijin simpozij - SMRTONOSNOST NEVTRALNOSTI: kako pisati zgodovino pravičnosti in ljudi
🔜 v sredo, 23. oktobra, ob 18. uri v Atriju ZRC
V sklopu jesenskega cikla simpozija vabimo na okroglo mizo, ki jo organiziramo ob slovenskem prevodu avtobiografije ameriškega humanista in velikana zgodovine družbenih gibanj, delavk in delavcev, 𝗛𝗼𝘄𝗮𝗿𝗱𝗮 𝗭𝗶𝗻𝗻𝗮 𝘕𝘦 𝘮𝘰𝘳𝘦𝘵𝘦 𝘣𝘪𝘵𝘪 𝘯𝘦𝘷𝘵𝘳𝘢𝘭𝘯𝘪 𝘯𝘢 𝘱𝘳𝘦𝘮𝘪𝘬𝘢𝘫𝘰č𝘦𝘮 𝘴𝘦 𝘷𝘭𝘢𝘬𝘶. O pomenu zgodb, ki jih vpisujemo v skupno zgodovino in družbeni spomin, se bomo pogovarjali z zgodovinarko dr. Matejo Ratej z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU, antropologinjo dr. Nino Vodopivec, znanstveno sodelavko Inštituta za novejšo zgodovino, ter politologom dr. Žigom Vodovnikom, profesorjem na Fakulteti za družbene vede in nekdanjim Zinnovim sodelavcem. Pogovor bo povezovala Kristina Božič, novinarka in prevajalka življenjskega dela Louisa Adamiča 𝘔𝘰𝘫𝘢 𝘈𝘮𝘦𝘳𝘪𝘬𝘢.

Več na 🔴 https://www.facebook.com/events/899147718422220

17/10/2024

Pridružujemo se zahvali vsem sodelujočim na mednarodni znanstveni konferenci Avantgarda in konec sveta, ki se je pretekli teden odvijala v Novi Gorici.

15/10/2024

Hvala za tako lepo udeležbo in podporo, Ahmedu Masoudu in Kristini Božič za spodbuden razgovor, Dragi Potočnjak in Ivanu Peternelju za izjemno bralno uprizoritev Ahmedove igre. Repriza bo v Mariboru v četrtek, več na povezavi ➲ https://www.facebook.com/events/2696353753871480

Kot je iz izkušenj cenzuriranja in odzivov na svoje delovanje povedal Ahmed, pomembno je širiti razmišljanja palestinskih ljudi, da se premosti sovraštvo, naščuvanost in okrepi povezovalno moč ljudstva nasproti vojaško-ekonomskim interesom, vojnemu dobičkarstvu. V tej spodbudi lahko in moramo sodelovati vsi.

V Ljubljani že jutri v Pritličju, več na ➲ https://www.facebook.com/events/985989063331356

14/10/2024

"𝘙𝘢𝘻𝘬𝘳𝘪𝘷𝘢𝘯𝘫𝘦 𝘳𝘦𝘴𝘯𝘪𝘤𝘦 𝘰 𝘪𝘻𝘷𝘰𝘳𝘶 𝘐𝘻𝘳𝘢𝘦𝘭𝘢 𝘫𝘦 𝘥𝘦𝘭 𝘣𝘰𝘫𝘢 𝘻𝘢 𝘰𝘴𝘷𝘰𝘣𝘰𝘥𝘪𝘵𝘦𝘷 𝘱𝘢𝘭𝘦𝘴𝘵𝘪𝘯𝘴𝘬𝘦𝘨𝘢 𝘭𝘫𝘶𝘥𝘴𝘵𝘷𝘢. 𝘛𝘢 𝘱𝘢𝘮𝘧𝘭𝘦𝘵 𝘫𝘦 𝘮𝘢𝘫𝘩𝘦𝘯 𝘱𝘳𝘪𝘴𝘱𝘦𝘷𝘦𝘬 𝘬 𝘵𝘦𝘮𝘶 𝘱𝘳𝘪𝘻𝘢𝘥𝘦𝘷𝘢𝘯𝘫𝘶." (Neil Rogall)
📕 Tematska bloka Horizonti zgodovine in Umetnost in stvarnost v zadnji št. 𝘉𝘰𝘳𝘤𝘢 sta posvečena Palestini. Obsegata zgodovinsko in političnoekonomsko kontekstualizacijo sedanjega genocida v Gazi ter pričevanjske prispevke šestih palestinskih pesnic in pesnikov, novinarke, dveh pisateljev in aktivistov ter komentar profesorja mednarodnega prava in nekdanjega posebnega poročevalca Združenih narodov za človekove pravice v Palestini. Tematiko zaokrožata pamflet 𝘐𝘻𝘳𝘢𝘦𝘭 – 𝘯𝘢𝘴𝘵𝘢𝘯𝘦𝘬 𝘳𝘢𝘴𝘪𝘴𝘵𝘪č𝘯𝘦 𝘥𝘳𝘻̌𝘢𝘷𝘦, ki ga je napisal angleški zgodovinar Neil Rogall, član gibanja Revolucionarni socializem v 21. stoletju in gledališka igra pisatelja Ahmeda Masouda 𝘐𝘻𝘥𝘦𝘭𝘰𝘷𝘢𝘭𝘬𝘢 𝘮𝘳𝘵𝘷𝘢š𝘬𝘪𝘩 𝘱𝘳𝘵𝘰𝘷.

Ob tej priložnosti še kratek opomnik za današnji pogovor s pisateljem 𝗔𝗵𝗺𝗲𝗱𝗼𝗺 𝗠𝗮𝘀𝗼𝘂𝗱𝗼𝗺 v Galeriji ŠKUC, ob 19. uri. Več o dogodku PREŽIVETJE IN SMRT V GAZI na povezavi 🔴 https://www.facebook.com/events/1541994586420383

Povezava do revije Borec št. 823-825 📕 https://zalozba-sophia.si/zbirke/9-revija-borec

11/10/2024

Opomnik PREŽIVETJE IN SMRT V GAZI: pogovor s pisateljem Ahmedom Masoudom 🔴 v ponedeljek, 14. oktobra ob 19. uri, Galerija Škuc
✒ »Leto 2014. Lastnost vojne je, da je vedno, ko pride, presenečenje, ne glede na to, kako zelo si pripravljen nanjo, ne glede na to, kolikokrat jo analitiki napovejo ali z njo grozijo. Če živiš v Gazi, verjetno že evolucijsko razviješ sposobnost, da začutiš vojno, jo zavohaš od daleč, da točno veš, kdaj in kje bo izbruhnila. /…/ A ko udari prva bomba, ko je izstreljen pri izstrelek, ko preleti vojaško letalo, ko je prva oseba poškodovana ali ubita, se vedno zdi, da si prvič na vojnem območju; vse začne zveneti drugače, jakost glasu prodajalca na ulici je manjša, klic k molitvi in cerkveni zvonovi bolj tiho odzvanjajo ob glasnih eksplozijah. /…/« (Ahmed Masoud)

O pisateljevem literarnem opusu, življenju v okupirani Gazi in kako je biti palestinski pisatelj na Zahodu danes, predvsem pa o možnih oblikah upora in solidarnosti, se bo s pisateljem pogovarjala Kristina Božič. Odlomke iz gledališke igre 𝘐𝘻𝘥𝘦𝘭𝘰𝘷𝘢𝘭𝘬𝘢 𝘮𝘳𝘵𝘷𝘢š𝘬𝘪𝘩 𝘱𝘳𝘵𝘰𝘷 (Ahmed Masoud) b***a bralno uprizorila gledališka umetnika SMG Draga Potočnjak in Ivan Peternelj. Prireditev je del pisateljevega gostovanja v Sloveniji in Italiji 𝘐𝘻 𝘎𝘢𝘻𝘦 𝘻𝘢 𝘗𝘢𝘭𝘦𝘴𝘵𝘪𝘯𝘰 ter Sophijinega simpozija, ki poteka ob podpori Javne agencije za knjigo RS.
Povezava na dogodek 🔴 https://www.facebook.com/events/1541994586420383