Sanje

11/01/2026

Elif Shafak, Po nebu tečejo reke. Narin. Ob reki Tigris, 2014. Odlomek o naravi časa.

»Zapomni si, srce moje. Čas v zgodbi je drugačen od časa na uri.«
Naj se ima čas na uri za še tako točnega, je izkrivljen in varljiv. Teče v utvari, da se vse enakomerno premika naprej in bo zatorej prihodnost vselej boljša od preteklosti. Čas v zgodbi pa se zaveda krhkosti miru, nestanovitnosti okoliščin, nevarnosti, ki prežijo iz noči, a obenem ceni drobne geste prijaznosti. Zato manjšine ne živijo v času ure.
Živijo v času zgodbe.

»Zapomni si, srce moje. Čas v zgodbi je drugačen od časa na uri.« Naj se ima čas na uri za še tako točnega, je izkrivljen in varlji...

09/01/2026

Annet Schaap, Lučka. 1.del, Svetilnik. Zapečateno.

“Od nekod daleč veter k njima zanese vonj po morju. In še nekaj drugega: zvok težkih udarcev kladiva. Nekje v les zabijajo velike žeblje.
Lučka tega ne ve, toda daleč spodaj možje na vrata svetilnika zabijajo deske. Avgust sedi notri in zdaj ne more več ven. Zaprt je z zalogo vžigalic za sedem let, s katerimi mora vsak večer prižgati luč v svetilniku.”

To je zgodba o morju. O skrivnostnem bitju in srboritih piratih. O Admiralovi črni hiši, za katero se govori, da jo naseljuje pošast, in o prijateljstvu, ki ga naslovna junakinja sklene s skrbničinim sinom, zaznamovanim z drugačnostjo. O Lučki, svetilničarjevi hčerki, ki se vsak večer, ko na zemljo lega mrak, povzpne po enainšestdesetih stopnicah, da bi prižgala luč v svetilniku. O nevihtni noči, ko gre vse po zlu. A predvsem o tem, da si zmožen biti več, kot si si kdajkoli predstavljal, da si lahko.

“Od nekod daleč veter k njima zanese vonj po morju. In še nekaj drugega: zvok težkih udarcev kladiva. Nekje v les zabijajo velike žeblje....

07/01/2026

Snežilo je kot v starih časih. Zima je čez noč stkala snežno odejo za svet, ki tako zelo potrebuje mir (in ga ne bo brez upora). To je čas za občudovanje zasnežene pokrajine, za čudenje. Če vzameš eno samo snežinko: drobcena je, gibka, plesna vrtavka, kot da ne more nič proti vetru in padanju na zemljo. Vzemi tisoč, stotisoč, milijon, milijardo njih in vidiš, da imajo moč, da popolnoma spremenjo geografijo in ritem sveta.

Ali Smith v Zimi piše o skupnostni naravi snežink. To je lekcija, spodbudna ostroga zime za človeštvo: kaj vse lahko, če se zavzamemo. Kaj nam je storiti? Tolstoj je napisal knjigo s tem naslovom, letos jo bomo objavili pri Sanjah. Razviti moramo naravne moči, to je. Duh časa ne sme biti več zmeden in razpršen, temveč zedinjen in skupnosten. Skozenj naj vejeta januarska ostrina in izkristaliziranost fokusa, da se bomo prebili skozi vse mogoče manipulacije, ki so nam servirane dnevno, in zmogli videti do bistva. Skupnostnega bistva. Kot snežinke, ki se čez noč odločijo, da bodo nekaj storile. Nam spet poklonile obstoj letnih časov in svet spremenile v zimsko pravljico, v kateri je vse prav.

(Zapisala prevajalka Zime Andreja Udovč)

»Delal si je zapiske o tem, kako vodne molekule nenehno sprejemajo in oddajajo, in ta zapis je nameraval podnasloviti Radodarna voda. Zapisoval si je, zakaj se na hladen, skoraj popolnoma brezvetrn dan ob spreminjanju snovi v led ustvarja nekaj, kar je videti kot dim, kot ogenj, in o kombinaciji snega in ledu, iz katere je mogoče graditi stavbe, tako je trdna, o pernatih, praprotastih oblikah, ki jih ustvarja led, ko se ponekod, na nekaterih površinah, tvori, drugod pa ne, in o tem, da je dejansko res, da ne obstajata dva enaka snežna kristala, o razliki med snežnim kosmičem in kristalom ter o skupnostni naravi snežink – tudi to je bila precej politična tema za pisanje –, in tudi o tem, da so kosmiči, ki snežijo z neba, svojevrstna naravna abeceda in vsakokrat znova izpisujejo svojo edinstveno slovnico.«
– Ali Smith, Zima. Kvartet Letni časi

07/01/2026

Hej, srebrni mesec,
žarek mi posodi,
da ujamem bel oblak,
ki čez goro dirja!

Slikanica prisrčnih uspavank Neže Maurer otroke zaziblje v spanec na mehki pernici ilustracij Vesne Messec . Tiho čakajo, da te popeljejo po mehki poti, posuti z zvezdnim prahom, na koncu katere te čakajo sanje, sladke kot med.

Zrahljaj svojo pernico, toplo se pokrij in zajahaj oblak, ki čez goro dirja!

07/01/2026

Svobodnjaški,­ sočutni, romantični, simpatični, hudomušni in do lune in nazaj zabavni … vse to in ščepec nepredvidljivega so Mumini! Zgodbe o domišljijskih bitjih Tove Jansson so bile izvorno objavljene v revijah in časopisih. Vendar pa gre za prave risoromane, ki prekipevajo od življenja, duhovitosti, prisrčnosti, neugnanih dogodivščin in iskrive domišljije, obenem pa s premišljeno odmerjeno družbeno kritiko satirizirajo »naš tako imenovani civilizirani življenjski slog«.
Pod gladino očarljivih zgodb s pridihom pravljičnosti je slutiti kot britvica ostro duhovitost, sokolje oko za družbene krivice in Tovino spontano odprtost do življenja – vse to, dozirano z veliko merico srčnosti, sočnega humorja in edinstvenega pisateljskega sloga so tiste prave sestavine za klasiko otroške književnosti, ki v enaki meri očara in nagovori tudi odrasle. Tu se začenja Janssonin nenavaden, a resničen svet; kjer strah, osamljenost in negotovost preženeta ljubezen in moč domišljije.

Nepozabni, čarobni svet v 2. knjigi prvič zbranih stripov oživi v štirih zgodbah: Muminove zimarije, Muminmamina služkinja, Mumin zgradi hišo in Mumin obrne nov list.
Tako lepo nas je zasnežilo, da so popoldnevi in večeri ravno pravi za branje.
Sanje v tej zimski januarski idili iz srca priporočamo zgodbo Muminove zimarije, za srečne sledi v novem letu pa Mumin obrne nov list.

Smuk v Muminsvet! ❄️

P. S., da bo v zraku pričakovanje: v 2026 se obeta že 4. in 5. knjiga zbranih Muminstripov ... Sanjska častna, da hitimo!

06/01/2026

Upanišada Švetašvatara. Tretje poglavje. Sedma mantra.

VIŠJI OD VSEGA JE NAJVIŠJI VELIKI BRAHMAN, KI JE PO TELESIH SKRIT V VSEH BITJIH. KDOR JE SPOZNAL NJEGA, EDINEGA GOSPODARJA, KI OBSEGA VSE VESOLJE, JE POSTAL NESMRTEN.

Eno najstarejših duhovnih in filozofskih besedil, ki predstavlja sintezo temeljnih staroindijskih naukov o spoznavanju, dojemanju, razumevanju in sprejemanju sebe, človeka, človeštva in sveta, tako snovnega, še zlasti pa nesnovnega, sveta onkraj fizičnih zaznav in omejitev. Upanišade so zapisane v obliki naukov, ki jih učitelj predaja svojim učencem, slušateljem, teh naukov pa še dandanes nismo usvojili, niti deloma, kaj šele v celoti. Svet jih dandanes potrebuje bolj kot kdajkoli prej.
Prevod iz sanskrta in razprava Petar Pavlović, prevod v slovenščino Ana Beguš.

VIŠJI OD VSEGA JE NAJVIŠJI VELIKI BRAHMAN, KI JE PO TELESIH SKRIT V VSEH BITJIH. KDOR JE SPOZNAL NJEGA, EDINEGA GOSPODARJA, KI OBSEGA VS...

04/01/2026

Hajrudin Ramadan, Zgodbe dežja. Mali Zeleni tramvaj.

“Sedma zima je bila najhujša vse od začetka obleganja. Vsako daljše mirovanje je zaledenelo in se že ob najmanjšem dotiku lomilo kot steklo. Na drugi strani se je prehitro gibanje preobrazilo v dolgo, nepretrgano nit, ki je zlahka zamrznila. Le redki so spoznali pravi ritem, ki se je izmikal ledeni smrti.”
Zgodbe dežja, naslov prvorojenke sarajevskega književnika Hajrudina Ramadana, so prozna misel, ki je do slišnosti pridrla iz gnojne rane povojnega časa. S kratko pripovedjo, ki se učinkovito zaokroži v natanko tisto, česar še malo prej osameli človek ni zmogel izreči, je Ramadan v umetnost pretočil zasičenost z bolečino, ujetost v negotovost obetov, vonj po prsti, ki prešteva trupla in se, ukleščena v zgodovinski urok, umika vase ...

“Sedma zima je bila najhujša vse od začetka obleganja. Vsako daljše mirovanje je zaledenelo in se že ob najmanjšem dotiku l...

02/01/2026

Annet Schaap, Lučka. 1.del, Svetilnik. Načrt učiteljice Amalije.

“Lučka leži s široko razprtimi očmi in strmi v temo.
Učiteljica Amalija ji je pripravila kavč in okoli njega napela trdo poškrobljene rjuhe. Ugasnila je luč in rekla: »Zdaj pa le hitro zaspi.« Toda Lučka ne spi.
Soba okrog nje ima čuden vonj po milu ali po še čem čistejšem. V njej ni veliko reči: miza, stoli z naslanjali in omara, na steni visi še razpelo in v kotu stoji velika ura, ki vso noč glasno tiktaka.”

To je zgodba o morju. O skrivnostnem bitju in srboritih piratih. O Admiralovi črni hiši, za katero se govori, da jo naseljuje pošast, in o prijateljstvu, ki ga naslovna junakinja sklene s skrbničinim sinom, zaznamovanim z drugačnostjo. O Lučki, svetilničarjevi hčerki, ki se vsak večer, ko na zemljo lega mrak, povzpne po enainšestdesetih stopnicah, da bi prižgala luč v svetilniku. O nevihtni noči, ko gre vse po zlu. A predvsem o tem, da si zmožen biti več, kot si si kdajkoli predstavljal, da si lahko.

“Lučka leži s široko razprtimi očmi in strmi v temo. Učiteljica Amalija ji je pripravila kavč in okoli njega napela trdo poškroblj...

30/12/2025

Upanišada Švetašvatara. Tretje poglavje. Šesta mantra.

TO PUŠČICO, O, PREBIVALEC GORA, KI JO DRŽIŠ V ROKI, DA BI JO UPERIL, NAREDI ZA BLAGODEJNO, O, ZAŠČITNIK GORA – NE UNIČI ČLOVEKA IN SVETA!

Eno najstarejših duhovnih in filozofskih besedil, ki predstavlja sintezo temeljnih staroindijskih naukov o spoznavanju, dojemanju, razumevanju in sprejemanju sebe, človeka, človeštva in sveta, tako snovnega, še zlasti pa nesnovnega, sveta onkraj fizičnih zaznav in omejitev. Upanišade so zapisane v obliki naukov, ki jih učitelj predaja svojim učencem, slušateljem, teh naukov pa še dandanes nismo usvojili, niti deloma, kaj šele v celoti. Svet jih dandanes potrebuje bolj kot kdajkoli prej.
Prevod iz sanskrta in razprava Petar Pavlović, prevod v slovenščino Ana Beguš.

TO PUŠČICO, O, PREBIVALEC GORA, KI JO DRŽIŠ V ROKI, DA BI JO UPERIL, NAREDI ZA BLAGODEJNO, O, ZAŠČITNIK GORA – NE UNIČI ČLO...

28/12/2025

Dan Simmons, Hiperion. IZ DNEVNIKA OČETA PAULA DURÉJA. 41. dan.

»Na začetku je bila Beseda. In Beseda je postala meso v tkanini človeškega vesolja.« Tik pred izbruhom medzvezdne vojne se na epskem potovanju prepletejo usode sedmih romarjev. Podajajo se na planet Hiperion, svet onkraj zakonov Hegemonije, k mogočnemu in skrivnostnemu božanskemu bitju Sraku, v upanju, da odrešijo sebe in človeštvo. Dan Simmons, eden najprodornejših sodobnih pisateljev, je s Hiperionom ustvaril vizionarsko mojstrovino, ki presega žanrske meje in združuje epski obseg znanstvene fantastike z globino človeške izpovedi. To je roman o moči zgodb in o prihodnosti, ki zrcali največje strahove in upe človeštva.

»Na začetku je bila Beseda. In Beseda je postala meso v tkanini človeškega vesolja.« Tik pred izbruhom medzvezdne vojne se na epske...

26/12/2025

Annet Schaap, Lučka. 1.del, Svetilnik. Culica.

“Lučka se z dlanjo dotakne lica. Že čuti, da jo bo kmalu zelo bolelo. Ampak v tem trenutku je še vsa v ognju od strahu. Vse je naredila narobe, vse je narobe povedala. S pogledom išče očetove oči. Rada bi mu rekla ‘Hotela sem ti pomagati’ in želi si, da bi jo pogledal in jo spet zares videl, kot se to zgodi vsakokrat po navalu besa. Lahko traja pol ure, včasih nekaj dni. Ampak potem mu je vedno žal. Tega sicer ne reče na glas, ji pa pove z očmi.”
To je zgodba o morju. O skrivnostnem bitju in srboritih piratih. O Admiralovi črni hiši, za katero se govori, da jo naseljuje pošast, in o prijateljstvu, ki ga naslovna junakinja sklene s skrbničinim sinom, zaznamovanim z drugačnostjo. O Lučki, svetilničarjevi hčerki, ki se vsak večer, ko na zemljo lega mrak, povzpne po enainšestdesetih stopnicah, da bi prižgala luč v svetilniku. O nevihtni noči, ko gre vse po zlu. A predvsem o tem, da si zmožen biti več, kot si si kdajkoli predstavljal, da si lahko.

“Lučka se z dlanjo dotakne lica. Že čuti, da jo bo kmalu zelo bolelo. Ampak v tem trenutku je še vsa v ognju od strahu. Vse je naredila n...

23/12/2025

Upanišada Švetašvatara. Tretje poglavje. Peta mantra.

O, RUDRA, S TEM TVOJIM BLAGODEJNIM TELESOM, KI NI ZLO, S TEM TVOJIM NAJSPOKOJNEJŠIM TELESOM, SE NAM POKAŽI, O, PREBIVALEC GORA!

Eno najstarejših duhovnih in filozofskih besedil, ki predstavlja sintezo temeljnih staroindijskih naukov o spoznavanju, dojemanju, razumevanju in sprejemanju sebe, človeka, človeštva in sveta, tako snovnega, še zlasti pa nesnovnega, sveta onkraj fizičnih zaznav in omejitev. Upanišade so zapisane v obliki naukov, ki jih učitelj predaja svojim učencem, slušateljem, teh naukov pa še dandanes nismo usvojili, niti deloma, kaj šele v celoti. Svet jih dandanes potrebuje bolj kot kdajkoli prej.
Prevod iz sanskrta in razprava Petar Pavlović, prevod v slovenščino Ana Beguš.

O, RUDRA, S TEM TVOJIM BLAGODEJNIM TELESOM, KI NI ZLO, S TEM TVOJIM NAJSPOKOJNEJŠIM TELESOM, SE NAM POKAŽI, O, PREBIVALEC GORA!Eno najstarej&sc...