Pravna praksa

14/02/2025

"Po statističnih podatkih policije je razvidno, da sta bili leta 2023 in 2024 obravnavani dve kaznivi dejanji uboja, v katerih sta bila osumljenec in žrtev zakonca, intimna partnerja, nekdanja zakonca ali nekdanja intimna partnerja. Od januarja do decembra 2024 pa sta bili obravnavani tudi dve kaznivi dejanji umora v družinski oziroma partnerski skupnosti.

Glede na problematiko intimnopartnerskih umorov je pomembno razumeti tudi psihološko razmišljanje storilcev tovrstnih kaznivih dejanj. Ema Šumenjak in Tinkara Pavšič Mrevlje ugotavljata, da je motiv za umor v večini primerov vezan na prekinitev partnerske zveze. Ni pa mogoče spregledati tudi drugih psiholoških karakteristik, ki so vezane na odnos, kot so npr. posesivnost, ljubosumje in občutek lastništva. Intimnopartnerski umor je v večini primerov tudi posledica nasilja in zlorabe v partnerskem odnosu. Čustveni konflikti aktivirajo ljubosumje, nezvestobo, razhod ali le željo po razhodu. In ti konflikti so za opredeljevanje intimnopartnerskih umorov posebej pomembni.

V skladu s predlaganimi spremembami kazenskega zakonika bi se umori, storjeni v družinskih in partnerskih skupnostih, obravnavali kot kvalifikatorna okoliščina. To pomeni, da bi vsak uboj, storjen v teh okoliščinah, pomenil umor, kar bi pomenilo višjo kazen kot pri običajnem uboju. [...]"

(Nina Žitnik v Pravni praksi, št. 5/2025)

13/02/2025

[ZNAN JE PROGRAM ✅]
5️⃣. konferenca 🔁 Položaj javnih uslužbencev in funkcionarjev – jesenski del 👥
📆 14. in 15. april 2025
🏢 Hotel Slovenija, Portorož
🔎 Več na ➡️ https://tinyurl.com/yu4xd8ts

13/02/2025

"Čeprav iz prvega odstavka 57. člena ZUS-1, ki določa, da lahko sodno poravnavo v upravnem sporu sklenejo stranke (poudarila avtorica), na prvi pogled izhaja, da lahko sodno poravnavo med seboj sklenejo katerekoli izmed strank upravnega postopka (tj. tožnik, toženka in/ali prizadeta oseba s položajem stranke), je takšno stališče zmotno. Glede na četrti odstavek istega člena, v skladu s katerim sklenjena sodna poravnava deloma ali v celoti nadomesti izpodbijani upravni akt, je mogoče ugotoviti, da je toženka (ki jo zastopa organ, ki je izdal upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan) nujna stranka sodne poravnave v upravnem sporu. Prav tako je nujna stranka sodne poravnave tožnik, saj se upravni spor v skladu z razpolagalnim načelom lahko vodi zgolj na podlagi vložene tožbe.

Iz navedenega izhaja, da sodne poravnave ne moreta skleniti zgolj tožnik in prizadeta oseba s položajem stranke v upravnem sporu. Toženka mora tako sodelovati pri sklepanju sodne poravnave tudi v primerih, kadar bo šlo za upravni spor o t. i. kontradiktorni upravni zadevi, v kateri je v upravnem postopku imela prizadeta oseba s položajem stranke položaj stranke z nasprotnim interesom (na primer medoperaterski spor ali spor med operaterjem in končnim uporabnikom po Zakonu o elektronskih komunikacijah).

Enako velja za primere, kadar bo kot tožnik nastopala oseba, ki je imela v upravnem postopku položaj stranskega udeleženca, kot prizadeta oseba s položajem stranke pa bo posledično v upravnem sporu nastopala oseba, v korist katere je bila izdana izpodbijana odločba in je v upravnem postopku imela položaj stranke (na primer tožbo vlaga lastnik zemljišča, ki meji na zemljišče, na katerem se gradi objekt, za katerega je bilo investitorju izdano gradbeno dovoljenje). [...]"

(Dr. Špela Lovšin v Pravni praksi, št. 5/2025)

12/02/2025

"Kljub mojim opozorilom kot predsednice komisije, naj se osredotoči na bistveno, in dodatni usmeritvi mentorja, je kandidat vztrajal pri svojem. »Menim, da je pomembno, da nalogo predstavim tako, kot si sam predstavljam,« je dejal in nadaljeval po svoje. Ustavil se je šele, ko sem ga po dvajsetih minutah opozorila, da ima na voljo še eno minuto.

Moram priznati, da me je njegov pristop na začetku rahlo zabaval. Njegova suverenost in vztrajanje pri lastni viziji sta izstopala. Vendar je s tem prezrl jasno določena pravila zagovora, katerih namen ni le predstavitev dela, temveč tudi spoštovanje časa in prispevkov vseh udeležencev.

Zagovor magistrske naloge je manjši, a dragocen prikaz veščin, ki jih pravnik potrebuje v praksi – razumevanje pravil, samozavest pri predstavitvi in sposobnost prilagajanja okoliščinam. V pravu sta natančnost in spoštovanje pravil pogosto ključna. Pravna argumentacija temelji na doslednosti, strukturiranosti in zmožnosti prilagajanja različnim okvirjem, vključno s tistimi, ki jih določajo postopki. Kandidatov pristop je pokazal drugo plat – vztrajanje pri lastni interpretaciji pravil oziroma sledenje svojemu občutku. To ni nujno napačno, saj slediti jasni viziji in samozavestno zagovarjati svoja stališča predstavlja pomembno lastnost v pravnem poklicu in lahko vodi do uspeha.

Težava se pojavi, ko takšen pristop preseže meje, določene za posamezen postopek, naj gre za zagovor magistrske naloge, zastopanje stranke ali katerikoli drug pravni kontekst, kjer so pravila jasna in nedvoumna. [...]"

(Dr. Nana Weber v Pravni praksi, št. 5/2025)

11/02/2025

[ŽE ČEZ EN MESEC]
🙌 Mala šola ZVOP-2 in GDPR 👥🔐
👩‍💻 Lokacija: Zoom
📆 Termini: 10., 19., 28. marec in 4. april 2025
👉 Mala šola v več sklopih
ℹ️ INFORMACIJE & PRIJAVA ➡ https://gvzalozba.si/mala-sola-zvop-2-in-gdpr-mar-apr-25/

10/02/2025

"Ker ne mara podjetništva in zasebne iniciative, nas vladajoča politika sili v odločanje med stanovanji za mlade družine, turizmom ali investiranjem v nepremičnine, čeprav za prihodnost potrebujemo vse troje.

Ker ne verjame v škodljivost pretirane regulacije prostora in gradnje, išče »saboterje«, ki da so krivi za pomanjkanje stanovanj – in jih najde med našimi sosedi, ki so si v življenju drznili dedovati, zgraditi ali celo investirati v več kot eno stanovanje. Potem pa načrtuje njihovo razlastninjenje z novim davkom, ki z oprostitvijo davka na prvo nepremičnino namesto splošne olajšave na njeno vrednost krši temeljno načelo horizontalne davčne pravičnosti, tj. da ljudje z enako vrednimi nepremičninami plačajo enako davka.

Čas bi že bil, da v našo stanovanjsko politiko poleg razvrednotenih konceptov trajnosti, enakosti in razogljičenja vbrizgamo še injekcijo zdravega razuma. [...]

V preteklosti so si lahko ljudje dom gradili po svojih zmožnostih. Na poceni zemlji, v lastni režiji, s pomočjo sorodnikov in prijateljev. Ko se je v hiši dalo bivati, so se vselili, da jim ni bilo treba več plačevati najemnine, in jo nato dokončali. Odtlej smo vse tovrstne koristne prakse bodisi prepovedali ali pa bistveno omejili. Zaradi zahtev socialnih partnerjev po pregonu dela na črno smo prepovedali pomoč sorodnikov in prijateljev. Pod pretvezo skrbi za varnost ljudi smo z državnim mikromenedžmentom projekte gradnje preprostih družinskih hiš uspeli tako zakomplicirati, da je izvedba v lastni režiji, ki so jo nekoč zmogli delavci z osmimi razredi osnovne šole, naenkrat postala prezahtevna za ljudi z visoko izobrazbo. Ne tehnično prezahtevna, ampak papirnato in zakonsko prezahtevna. Vselitve v hišo brez uporabnega dovoljenja danes dosledno inšpekcijsko preganjamo in kaznujemo z globami, komunalna podjetja v državni lasti pa pri tem pomagajo z odklopi vode in elektrike, ker jih tako zelo skrbi za vašo varnost.

Prejšnja generacija je lahko ceno svojih hiš nižala s kompromisnimi rešitvami, ki danes niso več dovoljene. Npr. če katere od komunalnih storitev na zemljišču ni bilo na voljo in je bilo zato ceneje, so si ljudje zgradili kapnice in greznice. Izbrali so lahko cenejšo izolacijo in tip ogrevanja, bolj prilagojen njihovim razmeram. Danes so takšne prakse bodisi onemogočene že v fazi prostorskega načrtovanja bodisi otežkočene pri pridobivanju gradbenih dovoljenj; ali pa so preprosto prepovedane. [...]"

(Tomaž Štih v Pravni praksi, št. 5/2025)

08/02/2025

"V slovenskih slovarjih omenjeni »pravni« pomen glagola postopati ni zabeležen (iz česar bi lahko tudi sklepali, da v zadnjem navedenem primeru ne gre za terminološko rabo). V Pravnem terminološkem slovarju ga bomo sicer zasledili v razlagah treh terminov, in sicer:

(1) »[…] oseba ne more ravnati v skladu s sicer pravilnim dojemanjem in zato ni sposobna postopati skladno s svojo zavestjo«;

(2) »[…] kadar noben sodnik določenega sodišča […] zaradi izločitve ali varovanja videza nepristranskosti ne more postopati«;

(3) »[…] organ, ki vodi postopek, pa mora postopati na način, da mu je zagotovljeno enakopravno obravnavanje […]« (poudarila Š. A.).

Poleg tega tudi nepregledna množica primerov rabe v pravni literaturi, zakonodaji in sodni praksi nakazuje, da ima glagol postopati v pravnem kontekstu specifičen pomen, ki presega (pomensko sorodno) »publicistično« rabo nekega splošnega (kakršnegakoli) ravnanja s tem, da je to delovanje oziroma ravnanje v skladu s pravno določenimi predpisi oziroma postopki. To rabo načeloma potrjujejo in dopolnjujejo tako angleški splošni slovarji (npr. Oxford in Longman) z navedbo terminološkega pomena 'začeti ali nadaljevati sodni postopek' kot tudi nemški (npr. Duden) z navedbo terminološkega pomena 'začeti kazenski postopek' in 'uvesti preiskavo zoper'. Iz pregledanih primerov v slovenskih pravnih besedilih bi lahko izluščili še kar nekaj strokovnih pomenov glagola postopati, npr. 'voditi postopek', 'odločati', 'uporabljati diskrecijsko pravico' ipd.

Vse te pomene bi lahko zvedli na zelo splošno pomensko opredelitev 'ravnati', s čimer bi se približali rabi, ki je v splošnem razlagalnem slovarju (SSKJ) označena kot publicistična, npr. podobno so postopali (ravnali) tudi drugje. [...]"

(Špela Antloga v Pravni praksi, št. 5/2025)

07/02/2025

"Eden od indicev, da je otroka morda rodila nadomestna mati, je kraj otrokovega rojstva. Matičar bi moral biti pozoren na to, kje je otrok rojen. Če je rojen v državi, s katero nobeden od staršev ni povezan, v državi pa je nadomestno materinstvo pravno urejeno, bi matičar moral povprašati starše po okoliščinah rojstva. Pozornost je potrebna, če je npr. ženska, ki je vpisana kot mati, starejša od 50 let.

Ali ima matičar pravico spraševati po teh podatkih? Menim, da jo ima. Matičar ni nekdo, ki je pristojen samo za »tehnični« vpis matičnih dejstev v matični register, kot to zatrjuje MNZ, ampak mora ugotoviti, ali je matično dejstvo v skladu z našo zakonodajo mogoče vpisati v matični register.

Družinski zakonik (DZ) določa, da je mati otroka ženska, ki je otroka rodila. Kar pomeni, da mati ne more biti druga ženska.

Napačno je torej, če matičar v takem primeru vpiše žensko, na željo katere je bil otrok rojen, kot otrokovo mater. Prav tako je napačno, če vpiše kot očeta osebo, na željo katere je bil otrok rojen, očetovstvo pa ni bilo urejeno v skladu z našimi predpisi.

Če matičar dvomi, da je ženska, ki je v tujem izpisku o rojstvu vpisana kot mati, dejansko otroka rodila, mora to raziskati. Zahtevati bi moral dokazilo o rojstvu, npr. potrdilo porodnišnice, v kateri je bil otrok rojen. Če bi ugotovil, da ženska, ki je vpisana kot mati, otroka ni rodila, bi moral vpis rojstva zavrniti. [...]"

(Dr. Bojana Zadravec v Pravni praksi, št. 5/2025)

06/02/2025

[ŽE ČEZ EN MESEC]
🌷🎋 Spomladanski Veliki kongres javnega naročanja 🙌
🗓 6. in 7. marec 2025
🌅 Hotel Slovenija, Portorož
🔎 Več na ➡️ https://vkjn.gvzalozba.si/

06/02/2025

"Znano je, da je MP posebno forenzično revizijo naročilo julija 2024, in to ne na zahtevo NPU niti ne tožilstva. Naročili so jo, ker so skušali preveriti (ovreči) ugotovitve notranje revizije. Za to obstaja dokaz, saj je ministrica Andreja Katič na TV Slovenija jasno povedala, da so pri NPU preverili, ali bodo lahko podatki te revizije javni. Dobili so pritrdilni odgovor, brez katerega dodatne revizije sploh ne bi naročili! Torej je očitno NPU takrat ocenjeval, da ima za dokončanje (pred)kazenskega postopka že vse potrebne listine, dokazila in izjave prič.

To je pomembno, kajti v 12. odstavku obrazložitve se Informacijski pooblaščenec sklicuje na sodno prakso. Konkretno gre za sodbo Upravnega sodišča, ko so zavarovalnice in skladi zahtevali poročilo Računskega sodišča (v nadaljevanju RS) o reviziji »Vzpostavitev pogojev za delovanje družbe za DUTB in poslovanje DUTB v letu 2013«. Vendar je IP pri tem spregledal dve ključni dejstvi. Prvo je, da se nerazkritje informacij nanaša le in samo na zakriti del poročila. Torej je jasno, da je poročilo Računskega sodišča javno, razen v delih, ki jih je RS samo zakrilo! In samo to tudi sam želim doseči. Če je karkoli res spornega v končnem poročilu (in drugih), naj to zakrijejo, kot je naredilo RS!

Drug pomemben del pa se nanaša na izjemno pitijsko razsodbo in dvom, ali se lahko z navedenim stališčem Upravnega sodišča opravičuje neposredovanje dokumentov v primeru Litijska. Pojasnil sem že, da končno poročilo ni bilo pridobljeno (ali sestavljeno) zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, kot določa šesti odstavek.

Sodišče pa je svojo osnovo za dovolitev izjeme našlo v besedah »ali pridobljen«. Tako zame neustrezno loči eno dejanje »pridobivanje ali sestavljanje podatka zaradi kazenskega pregona« na dve. Kot da je mogoče dokument najprej pridobiti (s strani NPU), šele potem pa bi bil »sestavljen zaradi kazenskega pregona« (s strani RS!). To je seveda za mojo logiko popoln nonsens. Ne moreš namreč sestaviti in pridobiti, preden so zbrane osnove. In te je zbralo RS! Ampak tedaj in sedaj je takšna popolnoma nelogična zahteva IP koristila pri zavrnitvi dostopnosti. [...]"

(Igor Kadunc v Pravni praksi, št. 5/2025)

05/02/2025

Gorazd Justinek o Donaldu Trumpu 2.0... Bojana Zadravec o posledicah nadomestnega materinstva, ki pri nas ni dovoljeno... Igor Kadunc o Sloveniji kot policijski državi, kjer "štango drži" Informacijska pooblaščenka... Tomaž Štih o pravih vzrokih za pomanjkanje stanovanj... Samo Rugelj o Luki Dončiću in franšizah v ligi NBA... Nana Weber o pravniški samozavesti...

in še veliko drugega v novi Pravni praksi, št. 5/2025

05/02/2025

04/02/2025

"Ob pričakovanju nove plače, ki jo bodo posamezni javni uslužbenci prvič prejeli februarja 2025 pri izplačilu plače za januar, se posamezni javni uslužbenci sprašujejo, na katero delovno mesto in v kateri plačni razred bodo uvrščeni ter kako bo sedaj potekalo določanje osnovnih plač. Osnovna plača je tisti del plače, ki ga prejema javni uslužbenec ali funkcionar na posameznem delovnem mestu, nazivu ali funkciji za opravljeno delo v polnem delovnem času in za posamezne rezultate v posameznem mesecu.16 V skladu s 4. točko drugega poglavja ZSTSPJS, ki določa skupne elemente sistema plač, se ohranja dosedanji način določitve osnovne plače posameznega javnega uslužbenca (členi od 15 do vključno 24), ki izrecno določa, kako se določi plačni razred ob zaposlitvi, ob prehodu na delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu, ob prehodu na drugo delovno mesto v višjem tarifnem razredu, napredovanju v nazivu, v primeru vmesne prekinitve delovnega razmerja v javnem sektorju, pri opravljanju pripravništva in pri sklenitvi delovnega razmerja za določen čas.

Izpostavila bi predvsem spremembo instituta določitve višjega plačnega razreda, ki so ga delodajalci v javnem sektorju uporabljali v postopkih zaposlovanja najbolj perspektivnega kadra in za zapolnitev delovnih mest v deficitarnih poklicih. [...]"

(Dr. Mojca Tancer Verboten v Pravni praksi, št. 4/2025)

03/02/2025

"Ko sem izračunala znesek davka za plačilo, je bil gospod – milo zapisano – zgrožen. Ob znižanju vrednosti premoženja za okoli 2,5 odstotka se mu je premoženje dodatno znižalo še za okoli odstotek. Vse samo zaradi plačila davka.

Upravičeno se lahko vprašamo, ali je obdavčitev dohodkov iz kapitala pri nas urejena ustrezno, in si lahko tudi takoj lahko odgovorimo, da ni. Smiselno bi bilo, da bi se vsi dohodki iz kapitala obdavčevali skupno. To pomeni, da bi morala kapitalska izguba zniževati davčno osnovo od dividend in obresti, če so bile vse štiri vrste dohodkov ustvarjene z istim finančnim portfeljem. Nelogično je namreč, da mora davčni zavezanec plačati 25-odstotni davek na prejeto dividendo, če je s prodajo tega istega vrednostnega papirja v enakem davčnem obdobju dosegel izgubo. Prav tako ni logično, da se nekatere vrste vrednostnih papirjev obdavčujejo ločeno, čeprav so del istega portfelja, ki ga upravlja ista finančna institucija.

Zgoraj zapisano je higienski minimum, ki bi ga morala upoštevati slovenska davčna zakonodaja. [...]"

(Mag. Barbara Guzina v Pravni praksi, št. 4/2025)

01/02/2025

"Slovenska beseda poštenost prihaja od glagola spoštovati. Pošten človek si zasluži spoštovanje. Spoštovali ga bomo zaradi njegove neomajne poštenosti. Spoštovanje ni posledica lepih besed ali položaja; resnično spoštovanje si lahko zaslužimo le s svojimi ravnanji.

Ob tem se zastavlja vprašanje, zakaj je treba lepo in pomensko bogato besedo poštenost nadomeščati s tujko integriteta. Izgovor, da je tako naša ureditev bolj primerljiva s tujimi, ne drži. Tujcu, ki ne zna slovensko, kljub uporabi mednarodno uveljavljenega pojma integriteta slovensko besedilo ne bo nič bolj razumljivo.

Seveda je bolj kot sam izraz pomembna njegova vsebina. Veliko lažje in varneje je razpravljati o integriteti kot o poštenosti, saj je vsakomur jasno, kaj je v konkretnem primeru (ne)pošteno, medtem ko lahko o integriteti pišemo cele traktate. Čeprav je morda pretirano trditi, da uporaba izraza v večji meri sledi praksi, kot pa jo narekuje, povezava med uporabo besede in prakso brez dvoma obstaja. Zato se je bati, da skupaj z izrazi, kot so poštenost, spodobnost, obzirnost, ki vse bolj izginjajo iz našega besednjaka, izginjajo tudi prakse, ki jih ti izrazi opredeljujejo. Namesto njih stopajo v ospredje poimenovanja nesprejemljivih praks (npr. trpinčenje, nadlegovanje, nasilje, sovražni govor), ki ovirajo mirno sožitje v družbi.

Čeprav je določena diferenciacija pojmov nujna za pregon nedopustnih ravnanj, z vsebinskega vidika to ni potrebno. Našteta nedopustna ravnanja so nasprotja poštenosti, obzirnosti in spodobnosti. Tudi z vidika narave družbenega diskurza bi bilo verjetno bolje, če bi, namesto da se osredotočamo na nedopustne prakse, spodbujali tradicionalne in trajne vrednote, ki take prakse preprečujejo.

Kakovost življenja v družbi je odvisna od kulture njenih članov. Čim več bo poštenosti, dobrohotnosti, obzirnosti in spodobnosti, bolj prijetno in ustvarjalno bo in manj bo potrebe po uvajanju novih pojmov, kot sta sovražni govor in politična korektnost."

(Janez Kranjc v Pravni praksi, št. 4/2025)

01/02/2025

"Morda za začetek z nekaj samorefleksije pomislimo, ali smo svojim najstnikom kdaj opravičili izostanek od pouka, čeprav ni bil potreben zaradi bolezni. Ali smo, ko je prišel do nas, tarnajoč, da jutri pišejo test, pa mu ne gre in lahko dobi slabo oceno, rekli, da se bo iz slabe ocene tudi nekaj naučil? Ali pa smo ga tolažeče stisnili k sebi, rekoč, naj ostane doma, pa vpraša sošolce, kaj je bilo v testu, da bo vedel zase. Smo povzdignili glas in popridigali o dolžnostih in izpolnjevanju obveznosti v življenju, na koncu pa vseeno napisali tisto opravičilo? Če taka dinamika odnosa z najstnikom preide v vzorec ravnanja, potem težavo »rešimo z odsotnostjo«: tako, da se v danem času izognemo njenemu reševanju in računamo, da bo čez čas čisto drugače.

Smo vse bolj egoističen skup ljudi, ki ne le da ne želi slišati ničesar o lastni odgovornosti za stanje v družbi, ampak na splošno noče slišati ničesar v zvezi z odgovornostjo. Izpostavljanje odsotnosti najstnikov od pouka v povezavi z odgovornostjo staršev za njen velik obseg oziroma pogostost je sploh nesprejemljivo početje, kar lepo kaže primer nedavno razrešenega ravnatelja ene od srednjih šol, ki je naivno mislil, da lahko z ekspresivnim nagovorom dijakov in staršev kaj spremeni.

Ko najstnik odraste, se zaposli in morda tudi nezavedno ravna, kot se je naučil. Bi sicer delal, ker je od nečesa treba živeti, pa ne vsega, kar od njega pričakuje delodajalec, in ne vselej. Če ni po njegovem, pa gre na bolniško. [...]"

(Mag. Rosana Lemut Strle v Pravni praksi, št. 4/2025)

31/01/2025

[ŽE PRIHODNJI TEDEN]
🙌 Mala šola delovnega prava in izzivi umetne inteligence 🤖
🔸Urejanje delovnih razmerij v praksi🔸
👉 Sestavite si svoj program 🗓
🔎 Več na ➡️ https://msdp.gvzalozba.si
❗️ UGODNOSTI ❗️
▪️ Aktualna vprašanja in odgovore bomo objavili v reviji Pravna praksa.
▪️ Dobili boste potrdilo o strokovnem izobraževanju.
▪️ Vsi udeleženci prejmete aktualne številke Pravne prakse, v katerih so obravnavana vprašanja, povezana z urejanjem delovnih razmerij.

31/01/2025

"Za uspeh v konkretni zadevi je bilo torej treba dokazati, da je bila odločitev glavne sodnice arbitrarna.

V pravu se kot arbitrarna odločitev sodišča med drugim šteje tudi tista, ki ni ustrezno obrazložena. Pri Benjaminu Savšku odločitev ni bila obrazložena niti z besedo. Razlogi za takšno odločitev so poznani samo glavni sodnici.

Glavna sodnica je sprejela odločitev o najstrožji kazni brez kakršnekoli obrazložitve. Tudi uradno poročilo s tekme ni bilo obrazloženo. Tekmovalec ni bil seznanjen s številom sodnikov, ki so izrekli dvesekundno kazen, in njihovim položajem pri vratih. To je pomembno, saj mnenje sodnika, ki ima boljši pogled na določena vrata, šteje več kot mnenje sodnika, ki ima slabši pogled. To še posebej velja v primeru, ko mora biti odločitev v dvomu sprejeta v korist tekmovalca. Brez takšne informacije je tekmovalcu onemogočeno uveljavljanje pravice do izpodbijanja odločitve s pritožbo, če je bila ta napačna, kot je določeno v odločitvi ad hoc oddelka CAS iz Aten.

Nadalje je tekmovalec zatrjeval, da bi morala biti odločitev glavne sodnice obrazložena tudi v delu, ki se nanaša na uporabo načela »v dvomu v korist tekmovalca«. V konkretnem primeru je namreč iz samega postopanja sodnikov (sprememba kazni) jasno, da so dogajanje interpretirali različno. Dvom je torej obstajal. [...]"

(Blaž Tomažin Bolcar v Pravni praksi, št. 4/2025)