KINO revija za film in filmsko

17/01/2025

16/01/2025

💔

16/01/2025

💔💔💔

David Lynch (1946 — 2025)

14/01/2025

‼️

Kinotečna premiera filma, ki je nastal v koprodukciji Slovenske kinoteke in odstira bogato eksperimentalno in avantgardno filmsko dediščino Socialistične republike Slovenije (1945–1991). Ta je desetletja ...

22/12/2024

🌸🌸🌸
https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/podelitev-nagrad-nike-bohinc-dobitnice-so-aleksandra-gacic-pia-brezavscek-in-petra-meterc/731184

https://e-kino.si/clanki/film-kot-sabotaza/‼️

Društvo slovenskih filmskih publicistov in publicistk Fipresci ter revija Ekran b***a nocoj podelila nagrade Nike Bohinc za najboljše prispevke na področju filmske kritike in publicistike. Prejmejo jih Aleksandra Gačić, Pia Brezavšček in Petra Meterc.

18/12/2024

Čestitke Aleksandra Gačić, Pia Brezavšček in Petra Meterc 💐💐💐

https://kinoteka.si/aktualno/podelitev-nagrad-nike-bohinc-2/?fbclid=IwZXh0bgNhZW0CMTEAAR2k-qcs0rsk6KW4-fNvvUvZBYJNM9AmSccgd4leDswAW2YnS_knq18VnYw_aem_62m3xEcRH3Rm4RdzPiQlqQ

Najboljši letošnji intervju lahko preberete v KINU! 52/53 🍉🍉🍉

Cleo Kino
Ostrenje pogleda

Društvo slovenskih filmskih publicistov in publicistk Fipresci in revija Ekran b***a v petek, 20. decembra, ob 19.30 uri v Slovenski kinoteki podelila strokovne nagrade za ...

16/12/2024

Drage ljubiteljice in dragi ljubitelji filma in filmskega, KINO! podpornice in podporniki,

ob geopolitičnih razvojih, ki za prihodnost napovedujejo negotovost, KINO! ostaja zvest istim ciljem. Poglobljena analiza filma in filmskega sveta – v navezavi na resničnost, iz katere film neizbežno izhaja, in z željo po sooblikovanju prihajajočega sveta skozi film in kritični diskurz o njem. Brez reklam, brez motenj in brez bližnjic. Poskus dialoga med mlajšimi in že uveljavljenimi generacijami kritikov, teoretikov in filmskih avtorjev. Odpiranje tem, ki sicer v našem prostoru ne bi prejele podrobnejše obravnave. In pa, kot trdi slavno geslo Serga Daneya – ljubezen do filma ne le kot odnos do filma, ampak ljubezen do filma kot odnos do sveta prek filma.

Zato je revija KINO! odmik od nemudnosti in nujnosti, ki jo pogosto doživljamo. Ukvarja se s povezavo filma in družbe, s sodobnostjo, v kateri film in novi mediji oblikujejo naše dojemanje sveta. Naročnina na revijo KINO! je lahko zato pomenljiva gesta, saj poskuša vzpostaviti povezavo s temeljitejšim in počasnejšim razmislekom o sodobnem filmu in kulturi na sploh.

Poleg tega vam revija KINO! ob sklenitvi naročnine podarja še darilo.
Naj vas ob tem še povabimo, da nam namenite delež dohodnine – nič vas ne stane, nam pa pomeni veliko!

Društvo za širjenje filmske kulture KINO! je vpisano v register društev v javnem interesu, kar pomeni, da je uvrščeno na seznam upravičencev za donacijo dohodnine. Tako lahko vsak upravičenec društvu nameni do 1% dohodnine. Donacija zavezancu ne predstavlja dodatnega stroška, saj gre za dohodnino, ki bi sicer končala v državnem proračunu, za naše društvo pa predstavlja pomemben vir prihodka. Vse donacije bodo uporabljene za izvajanje projektov društva.
V kolikor bi želeli prispevati, vas naprošamo, da izpolnite priložen obrazec za namenitev dela dohodnine, ter ga po pošti pošljete na pristojni Finančni urad. Če imate digitalno potrdilo, lahko zahtevo za namenitev dela dohodnine oddate preko portala eDavki.

Podatki, ki jih boste potrebovali pri izpolnjevanju e-obrazca:
Naziv: Društvo za širjenje filmske kulture KINO!
Davčna številka: 91973783

Zahvaljujemo se vam za izkazano podporo in vam želimo filmsko 2025!

KINO!

Cleo Kino
Oskar Ban Brejc Robert Kuret Anže Okorn

14/12/2024

✨✨✨V najnovejši izdaji KINA! 54, znotraj rubrike FILMSKI IN TELEVIZIJSKI ŠTUDIJI – RECENZIRANO piše Alen Golež.

Članek je kritična vsebinska analiza Disneyjeve klasike Bambi (1942), ki velja za enega najbolj priljubljenih animiranih filmov, a je v primerjavi z drugimi Disneyjevimi klasikami pogosto pojmovan kot neproblematičen. Osrednja teza članka je, da film iz svojega naslovnega junaka, Bambija, ustvari potencirano ikono romantičnega mita o nedolžnem otroštvu. To naredi z zastavitvijo svoje pripovedi kot naturalističnega prikaza življenjskega cikla živali ter s tem, da v prikazu Bambija tako na vizualni kot vsebinski ravni združi elemente otroškega in živalskega. Mit o nedolžnem otroštvu, ki otroka vidi kot vselej univerzalno, dobrotljivo in družbeno nezaznamovano bitje, je tako popolno utelešen v Bambiju kot otroku-živali, skozenj pa film kot navidez naravne do nas pretihotapi patriarhalno določene družbenospolne vloge.

»Otrok je skozi ta mit torej vzpostavljen kot povsem naravno bitje in zato kot družbeno nezaznamovan, zaradi česar ni viden kot subjekt, ki bi bil vselej v procesu postajanja, temveč kot statična, univerzalna kategorija. S tem je vsakršna kompleksnost otroka, ki izhaja iz njegovih konkretnih okoliščin, zabrisana: otrok je osmišljen kot tisti, ki ne obstaja tukaj in zdaj, saj je s prestavitvijo v polje narave odstranjen iz obstoječega družbeno-političnega prostora in časa. Ker nam koncepcije otroštva rabijo kot interpretativni okvir za osmišljanje empiričnih otrok, romantična ideologija nedolžnega otroka v praksi prispeva k zanikanju razumevanja otroka kot odvisnega od obstoječih jezikovno-materialnih praks ter nas usmerja k njegovemu idealiziranju in postavljanju na piedestal pristnosti in sreče.«

Več informacij o recenzentskem postopku na naši spletni strani: http://e-kino.si/filmski-in-televizijski-studiji.../.

Cleo Kino

12/12/2024

John Cassavetes

12/12/2024

✨V najnovejši izdaji KINA! 54✨

preberite članek, v katerem se avtorica Sara Alavanić s primerjalno analizo dramaturških elementov, tematskih poudarkov in režijskih pristopov v filmih, nastalih v različnem času – Lisicah (1969) Krsta Papića in sodobnem Ne glej mi v krožnik (Ne gledaj mi u pijat, 2016) Hane Jušić –, ukvarja z mapiranjem značilnosti in premen žanra t. i. mediteranske drame.

»V luči sprememb, ki so vplivale na sodobne sredozemske drame, so opazni njihov nenehni razvoj in spremembe, skladne s časom, v katerem nastajajo. Novosti v samem žanru sta obračanje k posamezniku in podrobnejša psihološka karakterizacija likov. Medtem ko Lisice uporabljajo like kot simbolične predstavitve kolektivnih vrednot ali družbenih vzorcev, si sodobni Ne glej mi v krožnik prizadeva prodreti globlje v psihološke plasti posameznikov. Podrobno in bogato strukturiranje zasebnega življenja likov, zlasti družinskih odnosov, postane ključen element pripovedi, ki zagotavlja globlje razumevanje njihovih notranjih bojev, želja in motivacij. Status samorefleksije kulturnih in družbenih norm preseže in omogoči vpogled v kompleksnost človeške izkušnje v določenem kulturnem okviru. Prav tako so še vedno neomajno angažirane miselnost, navade in družbene paradigme sredozemskega podnebja, vendar so le »okoliščine«, predstavljajo obrobje in okvir ploskve. V nasprotju z Lisicami, kjer so liki bolj stilizirani, manj niansirani, o njihovem notranjem življenju ne vemo prav veliko, ampak rabijo predvsem namenu reprezentacije določenih načinov razmišljanja in obnašanja, ki označujejo dotični kolektiv.«

Več o najnovejši ediciji KINA! si lahko preberete na spletni strani, kjer se lahko na revijo tudi naročite. https://e-kino.si/narocanje/

Cleo Kino

06/12/2024

✨V najnovejši izdaji KINA! 54✨

Ursa Majcen poskuša pokazati, zakaj je družbena satira v animiranih serijah pri precej širokem spektru ciljnih občinstev tako priljubljena in učinkovita. Animirana forma namreč gledalcu omogoča možnost potujitve in distance, hkrati pa preko neposrednega naslavljanja aktualnih problemov in pretiravanja preko meja absurda (ki nemalokrat vodi nazaj do verjetnega) omogoča ponovno poistovetenje s problemi protagonistov. Učinkovito manipuliranje forme serije na vizualni in emantični ravni dopušča večjo mero (vizualne in tekstualne) vulgarnosti ter direktnosti, množica nanašalnic in citatov dogodkov realnega sveta pa povzroči, da se preko pobega v svet, ki ni naš, z njim spet srečamo – in ga prevprašamo s kritično distanco.

»V zaključku lahko iz vsaj površinskega pregleda štirih pomembnejših ameriških družbeno kritičnih serij izluščimo nekaj elementov, ki pripomorejo k učinkovitosti animirane satire in jo dvignejo nad morje njenih vrstnic. To so: možnost potujitve in poistovetenja hkrati, direktnost, humor, igranje z medijem ter mreža avtorefercialnosti, parodiranje aktualnih dogodkov in popkulture ter obča miselnost, ki žanr podcenjuje. Mojstrsko igranje s formo na vizualni in semantični ravni dopušča večjo mero vulgarnosti in direktnosti, množica nanašalnic in citatov na dogodke realnega sveta pa dopušča, da se preko pobega v svet, ki ni naš, z njim spet srečamo – in ga prevprašamo s kritično distanco. Možnost potujitve nam omogočata tako animirana forma, skozi katero že tako vstopamo v svet, ki je vzporeden našemu in v katerem veljajo drugačna pravila, ki pogosto temeljijo na pretiravanju, kot izbira protagonistov, ki so bodisi otroci in starčki bodisi živalski hibridi. Kljub temu pa ti protagonisti s svojim direktnim izražanjem problemov, ki včasih preko absurda pripelje do verjetnega, odpirajo prostor, da se gledalci z njimi poistovetimo.«

Več o najnovejši ediciji KINA! si lahko preberete na spletni strani, kjer se lahko na revijo tudi naročite. https://e-kino.si/narocanje/ 🍉🍉🍉

Cleo Kino

04/12/2024

✨V najnovejši tematski izdaji KINA! 54✨

se Petra Meterc ob premieri njegovega novega filma na filmskem festivalu v Benetkah pogovarja z Göranom Hugom Olssonom.

»Göran Hugo Olsson je režiser in producent, rojen leta 1965 v Lundu na Švedskem. Je eden 97 vodilnih švedskih filmskih ustvarjalcev na mednarodni ravni. Njegov prvi film, F**k You, F**k You Very Much (1998) o švedski pevki Leili K je na Švedskem danes klasika. Bil je urednik in soustanovitelj kratkega dokumentarnega televizijskega programa Ikon (SVT). Kasneje je naredil film Am I Black Enough for You (2009) o pesmi, ki jo je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja posnel Billy Paul. Mednarodno prepoznan je postal z dokumentarnim filmom The Black Power Mixtape 1967–1975 (2011) o črnih panterjih, zasnovan iz arhivskih posnetkov, ki jih je v šestdesetih in sedemdesetih prejšnjega stoletja posnela skupina švedskih novinarjev v Združenih državah. Film je bil uspešen tako na festivalih kot v kinih in na televizijskih programih po vsem svetu ter je prejel številne nagrade. Sledil mu je dokumentarec Concerning Violence (2014), ki vstopa v dialog s Frantzem Fanonom in je bil premierno prikazan na festivalih Sundance in Berlinale. Olsson je sorežiral tudi film Fonko (2016) in film That Summer (2017) in je solastnik produkcijske hiše Story.«

Več o najnovejši ediciji KINA! si lahko preberete na spletni strani, kjer se lahko na revijo tudi naročite. https://e-kino.si/narocanje/ 🍉🍉🍉

Cleo Kino

02/12/2024

✨V novem tematskem KINU! 54✨

preberite tekst Lenarta Sušnika, v katerem pokaže na meje kratkega filma in na konkretnih primerih zagrebških študijskih filmov analizira, kako se lahko te omejitve kratkega filma integrirajo v njegovo formo in tako postanejo bolj njegova razločevalna pozitivna lastnost kot pa omejitev.

»Kratki filmi so lahko pesmi. Impresije dogodkov, misli, izkušenj, strnjene v kakih deset do dvajset minut. Časa je malo, prostor na festivalih omejen, povedati pa si imamo veliko. Ne nazadnje je film sredstvo enosmerne komunikacije, ki presega meje jezika. A vendar odnos med projekcijsko časovno omejitvijo kratkega filma – danes trdno ustaljene konvencije, ki izhaja iz programskih potreb festivalov na eni in produkcijskega konteksta na drugi strani – ni nujno linearno povezan s čustveno nabitostjo filma, njegovo iskro, čeprav je količina predanih informacij omejena. Teoretično količina golih informacij in projekcijski čas nista v matematičnem odnosu, a v praksi sta soodvisno zvezana. S sodobnimi montažnimi orodji prav nič ne preprečuje hipotetičnega filma s petindvajsetimi kadri na sekundo; niti tak podvig ne bi bil pretirano tehnično zapleten, le časovno zahteven. V praksi pa bi tak film z montažnega vidika bodisi (če bi bile te informacije nepovezane, kolikor bi jih splohlahko zaznali) postal nekakšen nonsense film bodisi bi se vse te informacije, ki jih kader vsebuje, med seboj spojile v le nekaj koherentnih niti informacij.«

Več o najnovejši ediciji KINA! si lahko preberete na spletni strani, kjer se lahko na revijo tudi naročite. https://e-kino.si/narocanje/ 🍉🍉🍉

Cleo Kino

02/12/2024

🖤 Odšel je Vinci.
Nikoli pa ne bodo odšle podobe, ki jih je postavil pred nas, odsanjal, uglasbil in jih lovil v toku časa in v pramenih svetlobe in teme.

Ustvarjalna in življenjska pot režiserja in vsestranskega filmarja 𝗩𝗶𝗻𝗰𝗶𝗷𝗮 𝗩𝗼𝗴𝘂𝗲𝗮 𝗔𝗻𝘇̌𝗹𝗼𝘃𝗮𝗿𝗷𝗮 je bila pionirska in naravnost filmska. Njegov prvenec Babica gre naj jug ni prelomen le zato, ker je nastal istočasno kot slovenska država, temveč zato, ker je slovenskemu filmu vrnil barve in vnesel prepotrebni optimizem. Po tridesetih letih je Vinci končno poslal na uspešno potovanje na jug tudi dedka (Dedek gre na jug, 2021).

Vinci Vogue Anžlovar je v filmu Usodni telefon (D. Kozole,1987) igral ljubiteljskega filmarja. V realnem življenju je tej vlogi ostal vseskozi zvest: bil je obseden, strasten in usoden filmski zaljubljenec.

📷 Miha Fras - Babica gre na jug (Vinci Vogue Anžlovar, 1991)

26/11/2024

✨V novem tematskem KINU! 54✨

preberite besedilo Darka Štrajna, v katerem piše o poetiki in metafiziki upora in filmski umetnosti.

»Film je Ricciotto Canudo v desetih letih 20. stoletja označil najprej za šesto in potem za sedmo umetnost. Badioujeva opomba, zapisana približno sto let pozneje, tematizira pomen tega oštevilčenja, češ da je film »ena umetnost več«. Vsekakor pa je film že na začetku pomenil revolucionaren odgovor na eminentno vprašanje o tem, kaj je umetnost. V času, ko so stari odgovori na to vprašanje postali napačni ali neizčrpni, pa profesionalni esteti tega niso opazili, je film že bil evidenca konca koncepta umetnosti kot objekta nezainteresiranega pogleda. To pa poudarjeno ne pomeni, da film kot umetnost ne participira v istem polju kot vseh ostalih šest umetnosti. Ena od ključnih tem vse umetnosti je upor, in to vsaj že od antične poezije in dramatike naprej. Upor je pojem nepreštevnih označevalcev, ki jih v zadnji instanci opredeljujeta ideologija in politika, psihologija pa kot zvrst obeh.«

Več o najnovejši ediciji KINA! si lahko preberete na spletni strani, kjer se lahko na revijo tudi naročite. https://e-kino.si/narocanje/ 🍉🍉🍉

Cleo Kino