KINO revija za film in filmsko

27/09/2024

Three Colours: Red 1994
Director: Krzysztof Kieślowski

24/09/2024

Happening now❗️

Naš program je nared: dva dneva referatov, osrednji gost iz Velike Britanije, 28 raziskovalcev iz 10 držav - od Kanade do Turčije, od Velike Britanije do Alžirije. Teme referatov segajo od klasičnih upodobitev velikih vojn 20. stoletja do gverilskih posnetkov z najnovejših in najbolj tragičnih prizorišč, od velikih uspešnic na največjih platnih do cenzuriranih oziroma tako ali drugače "osenčenih" prispevkov z manjših in najmanjših zaslonov, od antivojnih epopej do aktivističnih manifestov, od iskanja človečnosti v podobah, v katere nezadržno prodira umetna inteligenca, do prepoznavanja iskre upora v podobah popolnega razčlovečenja. O vsem tem na mednarodnem simpoziju Vojna in mir na zaslonih 24. in 25. septembra na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Vabljeni!

Our programme is ready: two days of papers, keynote speaker from Great Britain, 28 researchers from 10 countries - from Canada to Turkey, from Great Britain to Algeria. The topics of the papers range from classic depictions of the great wars of the 20th century to guerilla footage from the latest and most tragic war zones, from blockbusters on the biggest screens to censored or "shadowed" footage on smaller and the smallest screens, from anti-war epics to activist manifestos, from searching for humanity in images that are increasingly penetrated by artificial intelligence, to recognizing the spark of rebellion in images of complete dehumanization. All this and more at the international symposium War and Peace on Screen, 24 and 25 September, at the Academy of Theatre, Radio, Film and Television, the University of Ljubljana, Slovenia. Welcome!

Program je na voljo na spletni strani / the programme is available on our website: https://www.agrft.uni-lj.si/dogodek/mednarodni-znanstveni-simpozij-vojna-in-mir-na-zaslonih-international-symposium-war-and-peace-on-screen/

18/09/2024

16/09/2024

v lj skor ❄️
kino! pa potika po 🌊

hvala
🐳

25/08/2024

Tudi KINO! je obiskal letošnji Ljubljana Short Film Festival! Lepo je bilo!

19/08/2024

✨✨✨V najnovejši izdaji KINA! 52/53

v partnerskem sodelovanju z UL AGRFT naznanjamo rubriko FILMSKI IN TELEVIZIJSKI ŠTUDIJI – RECENZIRANO.

Zala Virant v svojem prispevku z naslovom Večjezičnost v hollywoodskem filmu skozi Naficyjev koncept multipleksnega filma analizira večjezičnost v hollywoodskem filmu prek umestitve slednjega v pretekli in sedanji družbeno jezikovni kontekst. Prek predstavitve konceptov filma z naglasom in multipleksnega filma Hamida Naficyja poskuša odgovoriti na vprašanja o spremembah vloge jezika in večjezičnosti ter motivih zanje v sodobnem hollywoodskem filmu, ki se odziva na spremenjene razmere globaliziranih, multikulturnih in večjezičnih družb. Prispevek sklene s študijo primera večjezičnega hollywoodskega (multipleksnega) filma Babilon (Babel, González Iñárritu, 2006), preko katere pokaže, kako lahko vse vidnejšo večjezičnost v Hollywoodu po eni strani razumemo kot dejavnik destabilizacije tradicionalno enojezičnega hollywoodskega filma, po drugi strani pa kot rezultat hollywoodske tendence po doseganju množičnih občinstev.

»Hollywood bi lahko razumeli kot enega od zgodovinskih dejavnikov angleškega jezikovnega imperializma, kot ga razume Phillipson. Tudi Ella Shochat in Robert Stam izpostavljata, da je Hollywood postal »utelešenje jezikovnega napuha, ki ga je rodil imperij«. Njegova dominantna pozicija (o kateri lahko v kontekstu globalne filmske industrije govorimo od začetkov 20. stoletja, zlasti pa po drugi svetovni vojni) mu je omogočila, da je pripovedoval zgodbe o drugih narodih tako ameriškemu občinstvu kot občinstvu drugih narodov samih, in to ne v njihovem jeziku, pač pa v angleščini. Pri tem širjenje angleščine kot univerzalnega jezika Hollywoodu ni služilo samo pri uveljavljanju na svetovnih filmskih trgih, ampak ga je s svojimi filmi tudi spodbujal.«

Več informacij o recenzentskem postopku na naši spletni strani: http://e-kino.si/filmski-in-televizijski-studiji.../.

Cleo Kino

18/08/2024

🌺

ALAIN DELON (08.11.1935 - 18.08.2024)

16/08/2024

✨✨✨V najnovejši izdaji KINA! 52/53

v partnerskem sodelovanju z UL AGRFT naznanjamo rubriko FILMSKI IN TELEVIZIJSKI ŠTUDIJI – RECENZIRANO. V letniku revije bodo tako objavljeni trije recenzirani izvirni znanstveni članki v slovenskem in angleškem jeziku, s čimer KINO! postaja prva periodična platforma za recenzirane izvirne znanstvene objave na področju filma in televizije v Sloveniji.

Recenzirani del revije je posvečen izvirnim raziskavam na področju filmskih in televizijskih študijev z interdisciplinarnimi povezavami, ki lahko segajo na področja medijskih študijev, kulturologije, literarne vede, prevajalstva, pedagogike, sociologije, filozofije, psihologije, an-tropologije, zgodovine, umetnostne zgodovine, politologije, ekonomije in drugih relevantnih akademskih disciplin.
Avtorice in avtorje vabimo, da predložijo svoja še neobjavljena izvirna znanstvena besedila za presojo o objavi v reviji na e-naslov [email protected].

✨✨✨

Natalija Majsova v svojem prispevku z naslovom Zavzemanje za kolektivni spomin in spominsko delo v postjugoslovanskih filmskih kulturah: refleksije, premisleki in obzorja predstavi različne načine zavzemanja za vzpostavljanje in preizpraševanje kolektivnega spomina, ki so značilni za postjugoslovanske filmske kulture. Cilj članka je razdelati idejo, da je spominsko delo v kontekstu sodobnih filmskih kultur način medijskega udejstvovanja, ki se oblikuje v mrežah regionalnih in transnacionalnih infrastruktur, ki poleg filmskih ustvarjalcev vključujejo različne vratarje, mehanizme financiranja in institucionalna okolja.

Več informacij o recenzentskem postopku na naši spletni strani: e-kino.si/filmski-in-televizijski-studiji-recenzirano/.

Cleo Kino

15/08/2024

A Woman Under the Influence (1974)

Director: John Cassavetes

15/08/2024

Wim Wenders

14/08/2024

✨V najnovejši izdaji KINA! 52/53✨

Aleksander Arlič piše o pojavu prizorov spolnosti v filmu Z glavo ob zid (Gegen die Wand, 2004). Z analitično primerjavo filmske govorice se ukvarja z učinkom, ki ga imajo na gledalčevo dojemanje zgodbe, in z njihovo namensko vlogo v filmu. Kako prizori spolnosti krepijo karakterizacijo v odnosih udeleženih likov? Kako podčrtajo vseprisotno kritiko tako turške kot nemške družbe? Jih lahko z opredelitvijo jasnega namena in njihove pomembne vloge v filmu razumemo kot unikaten in nenadomestljiv filmski izrazni fragment? Priročnik, ki bi določal upravičenost prikaza spolnosti na platnu, ne obstaja, zato pa lahko namesto tega raziskujemo prikaz in vlogo, ki jo ima spolnost v konkretnem filmskem primeru.

»Dramaturško pomembna sprememba lika se zgodi vsakič, ko je ta udeležen v prikazanem spolnem odnosu. Avtor Fatih Akin je v intervjuju za IndieWire povedal, da je zgodba filma preveč zapletena oziroma raznolika, da bi sodila v dramaturgijo treh
dejanj, ampak da je brechtovsko in po starogrški tragediji dramaturgija zato zgrajena na petih dejanjih. Spolnih aktov v filmu je pet, zaradi motivne naznanitve spremembe v likovem čustvovanju pa jih lahko vseh pet povežemo z dramaturško spremembo
filma. Pravo psihološko stanje Cahita in Sibel je težko opredeliti. Na podlagi psihoanalitika Otta F. Kernberga se lahko naslonimo na teorije mejne osebnostne motnje, kar pomeni, da je struktura osebnosti lika z motnjo bolj kompleksna kot njegovo zunanje vedenje. Fabio Tronacelli navaja, da ima Sibel narcisoidno motnjo zaradi travme, za primer Cahita pa, da je zaradi prevzemanja krivde za smrt svoje prve žene depresiven in dela nezmožen; da je žrtev travme, ki je njegova kompulzivna osebnost ne prenese.«

Na spletni strani se lahko na KINO! tudi naročite! ✨✨✨https://e-kino.si/narocanje/

Cleo Kino

08/08/2024

✨V najnovejši izdaji KINA! 52/53✨

Vanja Gajić piše o filmu Nevarni zmenek (Cat Person, 2023), ki tematsko razširi kratko zgodbo Cat Person avtorice Kristen Roupenian, na kateri je osnovan. S poigravanjem z žanrskimi značilnostmi režiserka Susanna Fogel ustvarja napeto vzdušje, ki vseskozi sprevrača gledalčeva pričakovanja.

»Trenutek naslade nad lastno privlačnostjo in spolno močjo Margot prepriča, da bi bil lahko zanjo seks z Robertom pozitivna izkušnja. Ko se znajde v njegovem stanovanju, pa v njeno vznemirjenje zareže nevarnost tega, da je sama v stanovanju z moškim, ki ga ne pozna zares. Naposled vseeno pristaneta v postelji, Robertova okornost pa se preobrazi v očitno posnemanje elementov pornografije. Njegovo šepetavo renčanje, češ da je »vedno hotel fukat s punco z dobrimi joški«, medtem ko jo nerodno premetava po postelji, v Margot izmenično vzbuja odpor in smeh. Čeprav je popolnoma izgubila željo po seksu z njim, mu tega ne pokaže. Pa ne zato, ker bi jo bilo zares strah, ampak zato, ker je preprosto laže počakati, da bo konec. Ne želi izpasti kot kapriciozna, razvajena smrklja, ki ga je cel večer napeljevala in si nato premislila. Scenaristka Michelle Ashford gre tako dlje od parole »ja pomeni ja«. Film se sprašuje, kaj sploh pomeni ja, kaj ga tvori v družbi, kjer ženske odraščajo pod nenehno seksualizacijo in dehumanizacijo moškega pogleda. Raziskuje, kako deluje ponotranjen moški pogled, ki se je razvil še en korak naprej, kako torej deluje ozaveščen ponotranjen moški pogled.«

Na spletni strani se lahko na KINO! tudi naročite! ✨✨✨https://e-kino.si/narocanje/

Cleo Kino

06/08/2024

✨V novem KINU! 52/53✨

Preberite besedilo Eve Klasić, v katerem piše o Filmu Suhe Trave (Kuru Otlar Üstüne, 2023). Nuri Bilge Ceylan, ki je prvič navdušil leta 1995 s kratkim filmom Koko (Koza), je s svojo najnovejšo stvaritvijo analiziral turško družbo in zopet pustil odprta vprašanja. Z glavnim protagonistom in fotografskimi, pa tudi filmskimi prikazi anatolske pokrajine razkriva vsakdanje medgeneracijske in prijateljske odnose ter se sprašuje o odnosu posameznika z družbo.

»V drugi polovici filma se vse te učiteljeve frustracije naložijo druga na drugo, in ta postane vidno še bolj zagrenjen. Ko v mestu vidi Kenana in Nuray, ki se pred tem nista družila brez njegove prisotnosti, je njegova jeza na višku. Film spremlja mnogo čudnih in razvlečenih dialogov, kot je ta, ki sledi. Samet je v mestu ostal neviden, zato lahko Kenana po prihodu domov nadleguje z vprašanji, kje in s kom je bil. Kenan mu iz neznanega razloga laže in pravi, da je bil v mestu sam. Celoten pogovor je z dolgimi pavzami in pitjem turškega čaja zelo neprijeten, saj se zdi, da sostanovalec ne razume prijateljeve pasivne agresije in se mu okorno besedno izmika. Egoizem je tisti, ki pojasnjuje nadaljnje sabotiranje prijatelja, ki mu le s težavo rečemo prijatelj, tudi v izključno tehničnem smislu. Zdi se, da Samet s svojo osebnostjo ni zmožen pristnih človeških odnosov, ki zahtevajo nesebično in zrelo čustveno obnašanje. Njegova aroganca in samoljubje sta osrednji motiv, ki vpliva na vse pomembno dogajanje in odnose med glavnimi liki.«

Več o najnovejši ediciji KINA! si lahko preberete na spletni strani, kjer se lahko na revijo tudi naročite. https://e-kino.si/narocanje/ 🍉🍉🍉

Cleo Kino

04/08/2024

✨V najnovejši izdaji KINA! 52/53✨

preberite članek Andreje Štepec, v katerem skuša preko poigravanja s senzoričnimi elementi razgrniti specifiko prehajanja med vzporednima svetovoma, med realnim in fantazijskim, kar omogoča sprehod po izjemno tehnično zahtevnem Vsi mi tujci (All of Us Strangers, 2023), ki se prične že na osnovni ravni, z vrnitvijo k analogni estetiki kamere.

»Sočasno se ustvarja »podoba-čas« in ob prvem motrenju mi v možganih zamigota Nad mestom se dani s presunljivim posluhom Ditke Haberl – romantično razgrne nov dan, jutro, ki je v feovski poetiki najlepše zjutraj. Goreč odsev človeka v ogromnem oknu, odbojna premisa, ki žari v pomarančni rdečini, v naše oko vrisuje vzporednice zloglasnih osemdesetih. Doprsni plan s trikom svetlobe in postavitve med svitom neba in stekla deluje kot prikazen. Protipol človekovi eksistenci, ko se kozmična lepota zlije z grotesknim občutjem prvega kadra.«

Na spletni strani se lahko na KINO! tudi naročite! ✨✨✨https://e-kino.si/narocanje/

Cleo Kino

31/07/2024

✨V novem KINU! 52/53✨

preberite besedilo Muanisa Sinanovića, v katerem razmišlja o filmu Interesno območje (The Zone of Interest, 2023), ki sodi med produkte zahodne kulture, ki izražajo fascinacijo nad tako imenovano banalnostjo zla. Članek poskuša utemeljiti, da je vztrajajoča fascinacija nad omenjeno predstavo o banalnosti zla v jedru blokade, ki imperialističnemu hegemonu onemogoča pogledati v jedro lastnega projekta z njegovo novo realizacijo v brutalnem pomoru Palestincev.

»Jonathan Glazer je na podelitvi oskarjev naredil pomembno simbolno dejanje – pozval je k prenehanju instrumentalizacije holokavsta za upravičevanje grozljivega pomora, ki se izvaja v Gazi. Pomembno je, da vidni predstavniki judovskega naroda tovrstne demarkacijske črte potegnejo sami, saj predstavlja zgodovinska travma neskončen vir čustvenih manipulacij, ki omogočajo zatiranje palestinskega ljudstva, prav s tem, ko domnevno onemogoča, da bi jo razumel kdorkoli drug razen Judov in da bi posledično kdorkoli drug lahko zares tudi dojel upravičenost izvajanja nasilja nad omenjenim civilnim prebivalstvom.«

Več o najnovejši ediciji KINA! si lahko preberete na spletni strani, kjer se lahko na revijo tudi naročite. https://e-kino.si/narocanje/ 🍉🍉🍉

Cleo Kino

20/07/2024

🍉V najnovejši izdaji KINA! 52/53🍉

preberite intervju z režiserko Ester Ivakič, s katero se je pogovarjala Nadina Štefančič.

»Lansko poletje so se v Prekmurju iz snemalnega dne v snemalni dan uresničevale prve celovečerne filmske sanje režiserke Ester Ivakič (roj. 1992). Kot boste izvedeli v intervjuju, je na istih prekmurskih poljih kot najstnica upirala pogled v svojo še nesluteno prihodnost, postavljala kader z nevidno kamero. Njen celovečerni prvenec – z mistično spevnim naslovom Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo – je nastal v scenarističnem duetu z Niko Jurman, pisali sta ga po predlogi kratkoprozne zbirke Suzane Tratnik. Protagonistka filma je desetletna Ida, ki v sedemdesetih letih preteklega stoletja na prekmurskem podeželju poskuša s petjem odgnati bližajočo se smrt babice. Delo na filmu je v zadnjih izdihljajih postprodukcije, občinstvo bo lahko ob Idini pomoči kmalu vstalo od mrtvih.«

Na spletni strani se lahko na KINO! tudi naročite! ✨✨✨https://e-kino.si/narocanje/

Cleo Kino

18/07/2024

✨V novem KINU! 52/53✨

preberite intervju s Petro Seliškar, ki ga je izvedel Žiga Planinšek.

»Bil je sončen pomladanski petek, ko sva se s Petro Seliškar dobila pred Kinodvorom, enem izmed ljubljanskih filmskih stičišč. „Danes sem še v Ljubljani, v ponedeljek bom že v Braziliji,“ se je pošalila moja sogovornica, ko mi je z žarom pripovedovala, kako bo njen najnovejši film Telo (2023) zakorakal na svojo festivalsko pot po svetu. Petra Seliškar, ustvarjalka z neusahljivim virom energije. Lucidna in neumorna dokumentaristka je z menoj delila izkušnje o svojih dokumentarnih filmih, o tem, kako je biti filmska ustvarjalka, režiserka in producentka v slovenskem prostoru. Kako biti borka. Brez trohice omahovanja sva spregovorila tudi o perečih temah in preprekah, tako dokumentarnega filma kot tudi procesov, ki vodijo do tja. Govorila sva o Telesu. O izkušnjah in kako se jih nabere. O hrabrenju in o tudi o padanju. O tem, kaj je za nami in kaj nas še čaka.«

Več o najnovejši ediciji KINA! si lahko preberete na spletni strani, kjer se lahko na revijo tudi naročite. https://e-kino.si/narocanje/ 🍉🍉🍉

Cleo Kino

16/07/2024

✨V novem KINU! 52/53✨

se Urška Savič pogovarja s Chrisom Robinsonom.

»Na dvajsetem mednarodnem festivalu animiranega filma Animateka se je odvila velika festivalska retrospektiva V neizbežnem trku – Zgodovina kolažne animacije, posvečena filmom v tehniki kolaža, ki velja za najobsežnejšo retrospektivo kolažne animacije doslej. Tako je v uvodniku k programu zatrdil njegov konceptualni avtor in selektor predvajanih filmov Chris Robinson, umetniški direktor mednarodnega festivala animiranega filma v Ottawi, ki je obenem tudi avtor več knjižnih del o zgodovini animacije in filma. Istoimensko retrospektivo je v manjšem obsegu prvič pripravil leta 2018 na domačem festivalu v Ottawi in leta 2023 svojo večletno raziskavo izdal tudi v knjigi V neizbežnem trku. Nadvse pristranska zgodba kolažne animacije (Earmarked for Collision. A Highly Biased Tour of Collage Animation). Sproščen, kolumnistično prvoosebni slog pisanja jasno nakaže, da
se avtor zaveda kočljivosti položaja, v katerem se je znašel. O kolažu na področju animiranega filma ni v zgodovinsko-pregledni maniri pred njim pisal še nihče. Ustvarjanje zgodovine brez zavedanja subjektivnosti lastnega pogleda je dandanes postalo že absurdno, zato Robinson obenem vabi bralstvo, da njegove misli nadaljuje, ovrže ali preprosto spregleda ...«

Več o najnovejši ediciji KINA! si lahko preberete na spletni strani, kjer se lahko na revijo tudi naročite. https://e-kino.si/narocanje/

Cleo Kino

13/07/2024

🍉V najnovejši izdaji KINA! 52/53🍉

se Petra Meterc pogovarja s Kamalom Aljafarijem, režiserjem filma Fidai film (A Fidai Film, 2024).

»Palestinski režiser in umetnik, rojen leta 1972 v mestu Ramla, ki že vrsto let živi v Nemčiji, v svoji skoraj dve desetletji trajajoči karieri prek filmskih podob raziskuje politike podob in snuje vizualne upore proti sistematičnim poskusom uničevanja njegove rodne Palestine – njenih ljudi, mest, idej. Njegova dela so bila prikazana na filmskih festivalih, kot so Berlinale, Locarno, Viennale in Rotterdam, ter v muzejih, kot sta MoMA in Tate Modern. Njegovo zadnjo filmsko stvaritev, Fidai film (2024, Palestina, Nemčija, Katar, Brazilija, Francija), ki je bila premierno prikazana na festivalu Visions du Reel v švicarskem Nyonu, kjer je v svoji sekciji – Burning lights – osvojila tudi glavno nagrado žirije, sestavljajo delci filmov in fotografij, ki so jih hranili v Palestinskem raziskovalnem centru v Bejrutu, dokler ga med invazijo na južni Libanon leta 1982 ni oplenila izraelska vojska. Aljafari v filmu oživi izgubljene podobe in jih preplete z vizualnimi intervencijami v uradne izraelske arhive, s čimer izriše zgodovino nasilja, ki je zgodovina Palestine zadnjih stotih let.«

Na spletni strani se lahko na KINO! tudi naročite! ✨✨✨https://e-kino.si/narocanje/

Cleo Kino

12/07/2024

Agnès Varda.

10/07/2024

✨V novem KINU! 52/53✨

tudi Melita Zajc piše o kratkih filmih Marka Kovačiča. V besedilu se sredotoča na njegove kratke eksperimentalne filme, kot sta Žeja (1993) in Hey Joe (1984), in pokaže, da je Kovačičeva ustvarjalna praksa, ki v ospredje postavlja materialne pogoje filmskega ustvarjanja in izražanja, sorodna aktualnim oblikam novega materializma. Skozi analizo materialističnih pristopov v okviru Kovačičeve ustvarjalne prakse poskusi odgovoriti tudi na vprašanje, koliko so ti pristopi odločilni za Kovačičevo prepoznavno avtorsko poetiko.

»Razlikovanje med obema pristopoma, historično-materialističnim na eni in materiološkim oziroma tehnološkim na drugi strani, je bilo na področju filma posebej izrazito. Razlog za to je bilo dejstvo, da se je na področju teorije filma in avdiovizualnih medijev kot odziv na izrazito politične pristope predhodnih desetletij v osemdesetih letih 20. stoletja uveljavilo in kmalu tudi prevladalo odkrito nasprotovanje tako imenovani »veliki teoriji«, ki naj bi bila domnevno pod vplivom marksizma, s strani pozitivizma in kognitivizma ter se slednjič izteklo v obdobje »post-teorije«. Rezultat tega nasprotovanja je bil, da so se filmski teoretiki naslonili prav na omenjeno razliko med, pogojno rečeno, političnim in formalnim materializmom ter se izrecno izogibali političnemu. Enostavno so se ognili proučevanju materialnih pogojev produkcije ter se osredotočali izključno na estetske vidike materialnosti podob in zvokov.«

Več o najnovejši ediciji KINA! si lahko preberete na spletni strani, kjer se lahko na revijo tudi naročite. https://e-kino.si/narocanje/ 🍉🍉🍉

Cleo Kino

08/07/2024

✨V najnovejši izdaji KINA! 52/53✨

Barbara Borcic razmišlja o delu interdisciplinarnega umetnika Marka A. Kovačiča. Pri njegovi praksi ne gre za razločevanje področij, disciplin, zvrsti, sredstev, tehnik, orodij in žanrov, temveč za svojevrstno celostno umetnino, v kateri se umetniške in raziskovalne govorice prepletajo in medsebojno (medijsko) oplajajo ter v skupni konstelaciji proizvajajo pomen.

»Tudi reference, vzori in viri apropriacij so pri njem večmedijski in večznačni. Pripadajo različnim kontekstom, disciplinam in medijem – likovni umetnosti, filmu, videu, teatru, performansu in glasbi. Vse od zgodnjih referenc na performanse Raše Todosijevića, Tomislava Gotovca, umetniškega tandema Gilbert & George in dunajskega akcionizma Otta Mühla in Günterja Brusa. Zraven pa so zaznavne tudi reference na politične geste in popularno kulturo, popart in politične fotomontaže Johna Heartfielda, filme Alfreda Hitchcocka in Sergeja Eisensteina ter pogosto vključevanje glasbe iz filmov in komadov novovalovskih bendov. V svoja dela je vnesel svojstven tip vizualne podobe in performativne prakse, ki sta po eni strani temeljili na principih commedie dell'arte in načelih historičnih avantgard, posebej Teatra Bauhaus in odrske delavnice Oscarja Schlemmerja s konceptom planimetrične in stereometrične prostorske mreže in shematizirano umetniško figuro v mehaničnem gibanju v raznoterih konfiguracijah. Po drugi strani so se te specifike kombinirale z značilnostmi časa, alternativne scene, večmedijskosti in interdisciplinarnosti, novega vala, transgresivnosti in erotike. Zanimali so ga zlasti tisti sodobni performerji, ki so na tak ali drugačen način povezovali performans z gibljivimi slikami in večme dijskimi projekti, denimo Robert Longo, Bruce McLean, Jack Goldstein in skupine General Idea, Cabaret Voltaire, Throbbing Gristle in Virgin Prunes.«

Na spletni strani se lahko na KINO! tudi naročite! https://e-kino.si/narocanje/

Cleo Kino