Jezikovni pogovori

Jezikovni pogovori Oddaja je na sporedu 3. programa Radia Slovenija – programa Ars vsak torek med 18:00 in 18:20.

V njej najdejo prostor pogovori z jezikoslovci, z uporabniki jezika (s pisatelji, pesniki, z izseljenci, s priseljenci, s tujci) in s predstavniki institucij, ki krojijo jezikovno politiko. Oddaja je torej tudi prostor za razprave in razmišljanja o jeziku in jezikovni politiki, o zgodovini, predvsem slovenskega jezika, in o njegovi prihodnosti.

Kočevje se je pred 200 leti imenovalo tudi Hočevje. Ime tega kraja je namreč povezano z besedo hojka, ki je narečno poim...
10/04/2025

Kočevje se je pred 200 leti imenovalo tudi Hočevje. Ime tega kraja je namreč povezano z besedo hojka, ki je narečno poimenovanje za jelko. Današnji zapis Kočevje izvira iz nemškega poimenovanja. O razlogih za takšno poimenovanje smo se pogovarjali z dr. Silvom Torkarjem, avtorjem monografije Rokopisna zbirka slovenskih krajevnih imen iz Metelkove zapuščine, ki daje daje zanimiv vpogled v žive oblike slovenskih krajevnih imen iz časa pred njihovim poknjiženjem.

Po 200 letih je izšla Rokopisna zbirka slovenskih krajevnih imen iz Metelkove zapuščine. Popis, ki je nastal na pobudo jezikoslovca Franca Metelka, daje zanimiv vpogled v žive oblike slovenskih krajevnih imen iz časa pred njihovim poknjiženjem. Nekaj jih bomo pregledali v pogovoru s Silvom Tor...

Ali se znamo pogovarjati o podnebnih spremembah? Pri projektu Zelen.kom iščejo in učijo načine, kako ustrezno komunicira...
28/03/2025

Ali se znamo pogovarjati o podnebnih spremembah? Pri projektu Zelen.kom iščejo in učijo načine, kako ustrezno komunicirati o poti zelenega prehoda, da ne bi sprožili nerazumevanja ali odpora. Pri njem sodeluje 40 raziskovalcev in raziskovalk z desetih oddelkov filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Ljudje neradi slišimo, da se bomo morali spremeniti. Neradi tudi slišimo, da se obeta črna prihodnost, če se ne bomo spremenili. Pri projektu Zelen.kom iščejo in učijo načine, kako ustrezno komunicirati o poti zelenega prehoda, da ne bi sprožili nerazumevanja ali odpora. Pri njem sodeluje 4...

Več kot štirideset let na Papui Novi Gvineji deluje in raziskuje antropolog prof. dr. Borut Telban z Inštituta za antrop...
19/02/2025

Več kot štirideset let na Papui Novi Gvineji deluje in raziskuje antropolog prof. dr. Borut Telban z Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU. Antropološko delo pa seveda nujno terja znanje lokalnih jezikov.

Papua Nova Gvineja je država z daleč največjo gostoto jezikov na svetu. Je tudi območje, kjer jeziki, zaradi sprememb v načinih življenja, najhitreje izginjajo. Več kot štirideset let na Papui Novi Gvineji deluje in raziskuje antropolog prof. dr. Borut Telban z Inštituta za antropološke in...

Občinstvo senzorialnega gledališča naj bi doživelo organski potopitveni učinek in globljo umetniško izkušnjo. To pa je m...
13/02/2025

Občinstvo senzorialnega gledališča naj bi doživelo organski potopitveni učinek in globljo umetniško izkušnjo. To pa je mogoče s senzorialnim jezikom, ki ob vidu in zvoku obsega tudi vonj, okus in dotik. Naša gostja je Barbara Pia Jenič, avtorica znanstvene monografije Senzorialni jezik – organska potopitev v dogajanje, ki je nedavno izšla pri Pedagoškem inštitutu v Ljubljani.

Občinstvo senzorialnega gledališča naj bi doživelo organski potopitveni učinek in globljo umetniško izkušnjo. To pa je mogoče s senzorialnim jezikom, ki ob vidu in zvoku obsega tudi vonj, okus in dotik. Naša gostja je Barbara Pia Jenič, avtorica znanstvene monografije Senzorialni jezik –...

V Microsoftovi podružnici v Nemčiji virtualni dvojniki že realno sestankujejo, saj imajo resnični ljudje v tem podjetju ...
28/01/2025

V Microsoftovi podružnici v Nemčiji virtualni dvojniki že realno sestankujejo, saj imajo resnični ljudje v tem podjetju za sestanke premalo časa. Kako bo generativna umetna inteligenca vplivala na sporazumevanje med ljudmi? Gost je pionir umetne inteligence pri nas, akademik Ivan Bratko, ki je tudi član Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU.

V Microsoftovi podružnici v Nemčiji virtualni dvojniki že realno sestankujejo, saj imajo resnični ljudje v tem podjetju za sestanke premalo časa. Kako bo generativna umetna inteligenca vplivala na sporazumevanje med ljudmi? Gost je pionir umetne inteligence pri nas, akademik Ivan Bratko, ki je ...

Kaj v jeziku omogoča umetno inteligenco? Kje je točka preloma? Kaj se bo zgodilo, ko bo na spletu zmanjkalo besedil, ki ...
21/01/2025

Kaj v jeziku omogoča umetno inteligenco? Kje je točka preloma? Kaj se bo zgodilo, ko bo na spletu zmanjkalo besedil, ki jih je ustvaril človek, in se bo umetna inteligenca učila iz besedil, ki jih je ustvarila sama? Gost je pionir umetne inteligence pri nas, akademik Ivan Bratko, ki je tudi član Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU.

Razvoj na področju generativne umetne inteligence je bil tako presenetljiv, ker se ni vedelo, ali v jeziku obstaja točka preloma, ki lahko omogoči ustvarjanje novih vsebin. Kaj v jeziku omogoča generativno umetno inteligenco? Kje je točka preloma? Kaj se bo zgodilo, ko bo na spletu zmanjkalo be...

Skupni jezik svetovnih medijev bi lahko poimenovali z besedo globaleščina. Pod vplivom angleščine, spleta in mednarodneg...
14/01/2025

Skupni jezik svetovnih medijev bi lahko poimenovali z besedo globaleščina. Pod vplivom angleščine, spleta in mednarodnega novičarskega sloga so tudi slovenski mediji. Kakšen odnos imajo do prevzemanja tega skupnega jezika svetovnih medijev lektorji na RTV Slovenija? V katerih primerih je prevzemanje bogatenje, v katerih pa siromašenje slovenščine? Gosta sta lektorja Rok Dovjak in Petra Jordan.

Skupni jezik svetovnih medijev bi lahko poimenovali z besedo globaleščina. Pod vplivom angleščine, spleta in mednarodnega novičarskega sloga so tudi slovenski mediji. Kakšen odnos imajo do prevzemanja tega skupnega jezika svetovnih medijev lektorji na RTV Slovenija? V katerih primerih je prevz...

Slovenska beseda leta 2024 je genocid. Ta beseda je prejela največ glasov, kar 2800 od 6200.
07/01/2025

Slovenska beseda leta 2024 je genocid. Ta beseda je prejela največ glasov, kar 2800 od 6200.

Beseda leta 2024 je genocid. Ta beseda je dobila največ glasov, kar trikrat več, kot drugouvrščena beseda omrežnina. Po glasovanju se je med 11 finalistkami na tretje mesto uvrstila beseda dvoživka. Pred glasovanjem so izbrali tudi novotvorjenko leta 2024, ki je preturizem (ustreznik za angle....

Vsaka odločitev kot tudi vsaka beseda ima svojo zgodbo. Zakaj besedo leta 2024 izbiramo med 11 nominiranimi besedami: bo...
02/01/2025

Vsaka odločitev kot tudi vsaka beseda ima svojo zgodbo. Zakaj besedo leta 2024 izbiramo med 11 nominiranimi besedami: bojler, brutalno, dvoživka, genocid, hibridno delo, kajtanje, komisarka, odklop, omrežnina, učitelji in zet?

Zakaj besedo leta 2024 izbiramo med 11 nominiranimi besedami: bojler, brutalno, dvoživka, genocid, hibridno delo, kajtanje, komisarka, odklop, omrežnina, učitelji in zet? Vsaka odločitev kot tudi vsaka beseda ima svojo zgodbo. Pregledali jih bomo s Simono Klemenčič, predsednico komisije, ki je...

Naša gostja je bila predsednica FIT - International Federation of Translators Alison Rodriguez. Pri zvezi pozorno spreml...
18/12/2024

Naša gostja je bila predsednica FIT - International Federation of Translators Alison Rodriguez. Pri zvezi pozorno spremljajo predlog češkega zakona o tujcih, ki določa, da bi lahko upravni organ namesto uradnega tolmača, vpisanega v seznam sodnih tolmačev, uporabil verificirano tehnično napravo. To bi lahko vodilo v kršenje pravice do poštenega sojenja, saj so tujci zakonsko upravičeni do pomoči tolmača.

Nekaj takega kot tolmačenje s pomočjo umetne inteligence v bistvu ne obstaja. V resnici gre za pretvorbo govora v besedilo, nato za strojni prevod in potem spet za pretvorbo besedila v govor," pojasnjuje Alison Rodriguez, predsednica zveze FIT.

Razvoj umetne inteligence in prevajalnikov nakazuje, da bo treba načrtno ustvarjati okoliščine, v katerih bodo govorci i...
11/12/2024

Razvoj umetne inteligence in prevajalnikov nakazuje, da bo treba načrtno ustvarjati okoliščine, v katerih bodo govorci in govorke »prisiljeni« uporabljati manjšinski (oz. na splošno) ciljni jezik, saj te potrebe »v realnem življenju« mogoče ne bo več, ugotavljata Matejka Grgič in Zarja Zver v članku Načrtovanje rabe jezika za opolnomočenje manjšinskih skupnosti v umetnointeligenčni dobi, ki je objavljen v zborniku Slovenščina v Italiji. Monografija je izšla ob 50-letnici Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI). Z dr. Matejko Grgič smo se pogovarjali o spletni rabi slovenščine v slovenski skupnosti v Italiji in aktualnosti poimenovanj zamejstvo, rojaki, matica, skupni slovenski prostor.

Razvoj umetne inteligence in prevajalnikov nakazuje, da bo treba načrtno ustvarjati okoliščine, v katerih bodo govorci in govorke »prisiljeni« uporabljati manjšinski (oz. na splošno) ciljni jezik, saj te potrebe »v realnem življenju« mogoče ne bo več, ugotavljata Matejka Grgič in Zarja ...

Ko ne boste vedeli, kaj pomeni beseda sarkofag, je to mogoče znak, da postajate dementni. Z igro Besedomat skušajo ugoto...
21/11/2024

Ko ne boste vedeli, kaj pomeni beseda sarkofag, je to mogoče znak, da postajate dementni. Z igro Besedomat skušajo ugotoviti, katere besede so najbolj razširjene, podatke pa bodo med drugim uporabili za prepoznavanje demence. Vabljeni k poslušanju in igranju.

Besedne igre niso le zabavne, ampak tudi koristne, saj nam širijo besedni zaklad in spomin. Igra Besedomat, v kateri mora uporabnik presoditi, ali 120 besed spada v slovenščino, pa naj bi prispevala še k širšemu dobremu. Pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU poskušajo z nj...

Tudi če vam ni mar, se verjetno sprašujete, ali bo Elizabeta prijezdila na belem konju. To je pač eden od osrednjih razl...
12/11/2024

Tudi če vam ni mar, se verjetno sprašujete, ali bo Elizabeta prijezdila na belem konju. To je pač eden od osrednjih razlogov za poslušanje poročil. Verjetno še niste uporabili tega pregovora.

Kdor ne dela, naj vsaj jé, Elizabeta prijezdi na belem konju, Od jeze rit raste, to je nekaj primerov pregovorov in antipregovorov, ki širši javnosti niso znani. Z avtorjem Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov 2023 Matejem Metercem jih bomo spoznali in osvetlili njihov nastanek,...

Učitelji Osnovne šole Frana Metelka Škocjan ne znajo romščine. Prve romske besede so jih naučili romski otroci, učitelji...
06/11/2024

Učitelji Osnovne šole Frana Metelka Škocjan ne znajo romščine. Prve romske besede so jih naučili romski otroci, učitelji pa njih prve slovenske besede. Podobno delajo tudi z otroki priseljencev drugih jezikovnih skupin. To je resnično lep primer medkulturnega povezovanja in bogatenja na primarni ravni. Osnovno šolo Frana Metelka Škocjan smo obiskali ob svetovnem dnevu romskega jezika.

Ob svetovnem dnevu romskega jezika smo obiskali osnovno šolo Frana Metelka v Škocjanu. Na njej izvajajo projekt Sveta Evrope za eksperimentiranje z romsko-plurilingvalno politiko (RPPE). Njegov namen je raziskati možne vloge romskega jezika pri vključevanju romskih učencev v izobraževanje. RPP...

Bullet for Joey je naslov ameriškega celovečerca, iz leta 1954, za katerega je bil posnet prvi prizor s slovenskim dialo...
22/10/2024

Bullet for Joey je naslov ameriškega celovečerca, iz leta 1954, za katerega je bil posnet prvi prizor s slovenskim dialogom v ameriškem filmu. Prve slovenske besede niso bile povezane s streljanjem, ampak z romantičnim prizorom. Božidar Jakac pa ni mogel verjeti svojim očem, ko je leta 1929 obiskal kino v Clevelandu in med kino novicami videl posnetek kmečke ohceti iz Bleda, med katero se je slišala pesem Kolkor kapljic, tolko let. Prizor je na Bledu posnel Fox Studios. To je bil verjetno prvi zvočni zapis slovenskih besed v filmu. Tudi to nam je povedal neumorni promotor slovenske kulture med ameriškimi Slovenci, zgodovinar Joe Valenčič.

Ali ste vedeli, da je bil prvi slovenski dialog v ameriškem filmu posnet za celovečerni film Naboj za Joeja iz leta 1954? V ljubezenskem prizoru v tem filmu moški izpove ženski ljubezen v več jezikih in eden izmed njih je tudi slovenščina. To nam je povedal naš gost Joe Valenčič, ameriški...

Ker smo Slovenci pokorni, bi se radi opolnomočili s kikboksom. To bi bila nekakšna razlaga najpogosteje iskanih besed na...
16/10/2024

Ker smo Slovenci pokorni, bi se radi opolnomočili s kikboksom. To bi bila nekakšna razlaga najpogosteje iskanih besed na spletnem portalu Fran, ki danes praznuje 10 let. Portal je prava uspešnica, saj ga na dan obišče več kot 180.000 iskalcev besed s tako rekoč vsega sveta. Andrej Perdih z Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je rekel, da mu je nek slovaški kolega dejal: »Slovencev je le 2 milijona, pa delajo tako čudovite stvari, kot je Fran.«

Jezikoslovci običajno ne pričakujejo, da bo njihovo delo uspešnica. Pri spletnem portalu Fran pa se je zgodilo ravno to. Pred desetimi leti njegovi snovalci niti približno niso pričakovali, da ga bo na dan obiskalo več kot 180.000 iskalcev besed s tako rekoč vsega sveta. Pred svetovnim dnevom...

Tudi tole je lep dokaz, kaj vse zmore civilna družba. Pri AMZS so dobro vedeli, da slovenske voznike moti, ker novejši a...
09/10/2024

Tudi tole je lep dokaz, kaj vse zmore civilna družba. Pri AMZS so dobro vedeli, da slovenske voznike moti, ker novejši avtomobili ne znajo slovensko. Skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije so zagnali akcijo "slovenščina v avtomobilih", nato so se začeli odzivati proizvajalci avtomobilov in na koncu še Ministrstvo za kulturo z novelo zakona o javni rabi slovenščine.

Novejši avtomobili, ki se z voznikom ne sporazumevajo v slovenščini, so lahko v nekaterih okoliščinah nevarni za vožnjo. Lahko se zgodi, da voznik ne razume vseh naprednih funkcij, ki mu sporočajo, da z avtomobilom nekaj ni v redu, če ga na to ne opozori v slovenščini. Čeprav voznik meni,...

Med vedami, ki proučujejo, koliko je jezik živ, je besedotvorje. Če govorci zlahka tvorijo nove izraze, potem se jeziku ...
18/09/2024

Med vedami, ki proučujejo, koliko je jezik živ, je besedotvorje. Če govorci zlahka tvorijo nove izraze, potem se jeziku ni treba bati za obstoj, pravi naš gost dr. Boris Kern. K pogovoru smo ga povabili ob 23. mednarodni znanstveni konferenci Komisije za besedotvorje pri Mednarodnem slavističnem komiteju.

Če ima jezik težave pri poimenovanju novih pojavov, dogodkov in tehnoloških iznajdb, potem ima težave z vitalnostjo ali živostjo. Med vedami, ki proučujejo, koliko je jezik živ, je besedotvorje. Če govorci zlahka tvorijo nove izraze, potem se jeziku ni treba bati za obstoj, pravi naš gost d...

Address

Tavčarjeva Ulica 17
Ljubljana

Website

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when Jezikovni pogovori posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Contact The Business

Send a message to Jezikovni pogovori:

Shortcuts

Share

Category

Our Story

Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.