SLO časi, kraji, ljudje

Home
Slovenia
Ljubljana
SLO časi, kraji, ljudje

SLO časi, kraji, ljudje - slovenski zgodovinski magazin
/Slovenian history magazine Darilo ob naročilu:
Janez Evangelist Krek za Slovence

Slovenski zgodovinski magazin SLO časi, kraji, ljudje na 76 barvnih straneh štirikrat letno. Primerna je za vzgojno učni pripomoček v osnovnih in srednjih šolah teh humanističnih študijskih smereh. Vsebine:
- nova arheološka odkritja,
- okno v skriti srednji vek,
- renesanso in pomlad narodov,
- razburljivo 20. stoletje,
- rojstvo demokratične Slovenije,
- rodovnike in zgodbe znamenitih Slovencev.

01/01/2025

🎇 Srečno 2025! 🥂

28/12/2024

💰 Siti in lačni Slovenci 🏚️

V času praznikov se pogosto spomnimo tistih, ki si praznične brezskrbnosti ne morejo privoščiti. V preteklosti je bilo jasno takšnih Slovencev še več. Kako je torej bilo z revščino pri nas pred 55 leti?

1969 so se pri reviji Dialogi posvetili revščini v Socialistični republiki Sloveniji in pozvali (danes) zelo zvenečo skupino sodelavcev k pripravi prispevkov. Drago Jančar, Tone Partljič, Dimitrij Rupel, Tone Stojko in Joc Žnidaršič so se zbrali v Celju, potem pa so se odpravili na Kozjansko in v Haloze.

O tem piše Ivo Branimir Piry v članku, ki ga lahko preberere tudi na spletu: https://www.druzina.si/clanek/siti-lacni-slovenci-dobrega-pol-stoletja-kasneje

25/12/2024

🎄Vesel in blagoslovjen Božič! 🔔

Kako smo Slovenci nekdaj praznovali Božič? - Precej drugače!

V knjigi Avstro-Ogrska monarhija v besedi in podobi, ki je prvotno izšla leta 1891, lahko preberemo sledeče. Ob vseh svetih večerih (24. in 31. december, ter 5. januar) je oče družine s kadilom in molitvijo obšel vse prostore hiše, pri tem pa ga je spremljala gospodinja in med željami škropila z blagoslovljeno vodo. Družina pa je za tem skupaj pri jaslicah, ki so bile v kotu pod razpelom, zmolila veseli del rožnega venca, potem pa so se vsi odpravili spat.

Božičnega drevesca Slovenci niso poznali, niti obdarovanja, kot je danes. To je bilo rezervirano za Miklavža. Otroci so prejeli le majhna darila v obliki priboljškov, ki so jih dobili v zameno za pesmi, ki so jih peli na pragu hiš. To so počeli vse od božičnega večera pa do svečnice (2. februar). Potico so pekli le premožnejši, bolj razširjeni pa so bili trije božični kruhi. Prvega iz ržene moke so jedli na božični večer, drugega iz ajdove na Silvestrovo, tretjega iz pšenične moke, ki je bil najbolj okrašen in poln suhega sadja pa na svete tri kralje. Takrat pa so nad vrata tudi pisali začetnice treh modrecev in letnice, kot to poznamo še danes.

Foto: kadilo in blagoslovljena voda (iz Österreich-Ungarische Monarchie im Wort und Bild)

21/12/2024

⚱️ Maribor na razpotju kulture žarnih grobišč 2/2

Kakšni ostani kulture žarnih grobišč pa so se ohranili do danes? Z izjemo nekaj sledi naselbin in dela tlakovane poti, odkrite pri gradnji avtoceste in pa ugreznjene poti nad Malečnikom, so vse najde t.i. grobni pridatki. Poleg keramičnih žar s kremiranimi posmrtnimi ostanki pokojnikov, so arheologi našli mnogo orodja, nakita in drugih bronastih predmetov. Zahodno od Pobrežja so arheologi v 50. in 70. letih izkopali skoraj 200 grobov. Kar sledi iz grobnih pridatkov je, da so med letoma 1100 in 800 pr. Kr. na območju Maribora ženske nosile drugačna oblačila kot moški, in moški drugačna kot otroci. V moških grobovih so našli bodala, fibule in britve, v ženskih grobovih so bila bronasta vretena in nakit, kakršen je tudi na fotografiji.

📩 Več preberite v članku Dr. Bineta Krambergerja, v najnovejši reviji SLO, (članek pa je dostopen tudi preko spleta): https://www.druzina.si/clanek/maribor-na-razpotju-kulture-zarnih-grobisc

08/12/2024

👉 Ste vedeli, da Ljubljana v sebi skriva ime staroslovanskega Ljubovida in Radgona Radigoja ❓

V Sloveniji več kot 1100 zemljepisnih imen (krajevna, vodna, gorska, ledinska) izhaja iz slovanskih in ostalih predkrščanskih osebnih imen. Poleg njih je še znanih nad sto takšnih imen, ki pa so skozi stoletja izgubila svoja stara imena.

Omenjeni Ljubljana in Radgona obe izhajata iz staroslovenskih osebnih imen. Če poenostavimo, nekdaj je najverjetneje na območju Ljubljane bival ali od tam morda izhajal neki Ljubovid, ki je dal lokaciji ime. Enako neki Radigoj Radgoni in Višemir Vižmarjam. Vendar pa so to le ena od mnogih imen.

📩 Poglejte, ali se tudi v imenu vašega kraja ne "skriva kakšen praslovan", v članku Dr. Silva Torkarja v najnovejši reviji SLO: https://www.druzina.si/revija/slo-slovenski-zgodovinski-magazin

03/12/2024

🎨🖌️ Henrika Šantel (1874–1940), 150-letnica rojstva pozabljene slikarke (2.del)

Henriko Šantel kot slikarko najbolj zaznamujejo portreti. Ustvarjala jih je v olju, pastelih in akvarelih, redkeje pa v risbi. V skladu z münchenskimi umetniškimi šolami je ostajala v okviru realističnega, strokovnjaki v njenem delu opažajo tudi impresionistične poteze.
V portretih izstopajo zastrte obrazne poteze portretirancev, v katerih je iskala njihovo (žalostno) duševno stanje, npr. Deček z oranžami (fotografija spodaj). Med njenimi upodobljenci skoraj ni najti vedrejšega obraza, kar odseva njeno osebno počutje. Oljna podoba neznane Zamišljene žene s komaj prepoznavnim obrazom, ki jo je (najbrž ne po naključju) do zadnjega hranila v svojem ateljeju, se razume kot njen duševni avtoportret.

📩 Več o slikarkinih tihožitjih, miniaturah in krajinah v prispevku o Henriki Šantel v najnovejši reviji SLO v članku Igorja Longyke: https://www.druzina.si/clanek/henrika-santel-vrhunska-slikarka-v-senci

28/11/2024

🎨🖌️ Henrika Šantel (1874–1940), 150-letnica rojstva pozabljene slikarke (1.del)

Ste sploh kdaj slišali za to slovensko slikarko, ki strokovnjaki postavljajo ob bok Ivani Kobilici? Henriki ali Jeti, kakor so jo klicali domači, je bila umetniška pot skoraj položena v zibelko, saj je slikala tudi njena mati Avgusta, njen stari oče, mamin stric pa je bil znani portretist Jožef Tominc. 1893 je pri 19 letih začela s študijem slikarstva v Münchnu, domača javnost pa se je z njenim delom seznanila šele leta 1900, ko je v Ljubljani prvič razstavljala. Prepoznana je bila hitro in po razstavi v Beogradu prejela celo srbsko odlikovanje Red sv. Save. 1905 pa je v rodni Gorici ustanovila likovno šolo in dve leti kasneje sodelovala tudi na prvi slovenski umetniški razstavi v Trstu. Vse svoje življenje je posvetila umetnosti in februarja 1940 v Ljubljani umrla neporočena.

Kakšen je bil njen opus? Kaj jo odlikuje, da jo lahko primerjamo z največjimi imeni naše likovne umetnosti? Več naslednjič.

📩 Pridobite odgovor na to vprašanje že zdaj v prispevku o Henriki Šantel v najnovejši reviji SLO v članku Igorja Longyke: https://www.druzina.si/clanek/henrika-santel-vrhunska-slikarka-v-senci

25/11/2024

👠 Peko - zgodba o uspehu in propadu (2.del) 👞

Prva svetovna vojna in velikanske potrebe po obutvi so Peku omogočile rast do te mere, da je Peter Kozina izplačal vse solastnike in leta 1918, ko bi pričakovali vse prej kot ugodne pogoje, celo načrtoval razširitev. Spremenjena situacija po vojni je mnoge nemške konkurente prisilila v umik, velika pa v nacionalizacijo, še pred desetletjem manjši podjetnik Kozina, pa je zdaj spadal med domačo družbeno elito. Vendar pa vse ni bilo zlato, kot bi naj bila “zlata dvajseta.” Menjava valute, neraziskan trg na jugu in inflacija so pripeljala do slabih obrestovanj Kozininih investicij, podjetje je izgubljalo vrednost in premoženje, upnike pa je moral poplačati z lastništvom podjetja, kjer je sodeloval le še kot direktor. Ime Peter Kozina & Ko. pa ga je preživelo, ko je leta 1930 umrl, kot tudi podjetje samo, ki je nekajkrat zamenjalo lastnika predenj ga je odnesla druga svetovna vojna in sprememba po njej. Dokončno je Peko izginil iz sodnih leta 1948.

Kako pa to, da smo v socialističnih časih nosili čevlje Peko? Ali ni podjetje izginilo?

📩 Pridobite odgovor na to vprašanje in še mnogo več v prispevku o Peku v najnovejši reviji SLO v članku Mag. Tite Porenta iz Muzejev radovljiške občine: https://www.druzina.si/revija/slo-slovenski-zgodovinski-magazin

22/11/2024

👞 PEKO - zgodba o uspehu in propadu (1.del) 👠

Kot se spomnite vsi, ki ste pozorno pogledali novejše logotipe podjetja Peko, je ta osrednji proizvajalec obutve pri nas, nastal leta 1903. Ampak pojdimo najprej še malo dlje v preteklost. Zemljiška odveza 1848, je pahnila mnoge kmete v dodaten nelagoden položaj plačevanja odškodnine za zemljo, ki je zdaj postala njihova last. Zaostalo, neučinkovito kmetijstvo in propad kmečke obrti zaradi vzpona trgovine in industrije sta še dodatno zaznamovala podeželsko prebivalstvo.

Okolico Ribnice, kjer je bil 1876 rojen Peter Kozina, je posebej prizadelo prav nazadovanje kmečko obrti suhorobarstva, po katerem slovi še danes. Vendar pa Kozina sam tega dela neposredno ni prevzel. 1903 s poslovnim partnerjem v Ljubljani ustanovil podjetje, ki je prodajalo ribniško suho robo, škofjeloške glavnike, domžalske slamnike in tržiške čevlje. Slednji pa so postali njegov osrednji posel, ko je v Tržiču kupil prvo delavnico. V sicer nemškem Tržiču si je izboril svoje mesto pod soncem in od prvotnih 10, je do začetka prve svetovne vojne zaposloval že več kot 300 delavcev.

📩 Več o Peku preberite v najnovejši reviji SLO v članku Mag. Tite Porenta iz Muzejev radovljiške občine: https://www.druzina.si/revija/slo-slovenski-zgodovinski-magazin

20/11/2024

🔔 NOVA revija SLO je tukaj! 🔔

🏺 Maribor na razpotju kulture žarnih grobišč - Dr. Bine Kramberger

🗺 Zemljevidi slovenskega ozemlja skozi čas - Dr. Primož Gašperič

🎨🖌️ Henrika Šantel - Vrhunska slikarka v senci - Igor Longyka

🍽️ Siti in lačni Slovenci dobrega pol stoletja kasneje - Mag. Ivo Branimir Piry

📩 Naročite svoj izvod, poštnina je brezplačna:
https://www.druzina.si/narocnina/slo-slovenski-zgodovinski-magazin

17/11/2024

🎥🎞Ostanimo pri obletnicah, ampak malo drugačnih! Danes je namreč 60 let kar je bil prvič predvajan kultni slovenski film Ne joči, Peter.

Partizanski film kot zvrst, ki je bila tako zelo priljubljena po vojni, predvsem pri oblasteh, je do danes popolnoma izgubil na veljavi, česar pa ne moremo reči tudi za to delo režiserja Franceta Štiglica. Štiglic, ki je tudi posnel prvi slovenski celovečerni film, je namreč posnel film, ki se je v jedru oddaljil od "klasične" partizanske matrice, to je skupine junakov, ki jih odlikujejo le najboljše lastnosti, ki se hrabro borijo s sovražnikom, ki jih številčno prekaša, a na koncu vseeno zmagajo. Ne joči, Peter pa svojo nadvse enostavno zgodbo dveh partizanov, ki spremljata tri sirote na osvobojeno ozemlje, pripoveduje bolj pristopom z mnogimi komičnimi trenutki.

Brez dvoma pa je k dolgoživosti tega filma močno prispevala tudi sama prikupnost malega Petra, ki jo najbolje povzamejo besede namenjene nemškemu vojaku, ki je zdrsnil v jamo: " a si ti tud not padu?"

15/11/2024

🏇Andrej Pajk iz Hudega pri Stični - Napoleonov vojak 🇫🇷

Spomini so svojevrsten zgodovinski vir, ki mu mnogi očitajo netočnost, vendar pa nam vseeno dajejo neprecenljiv vpogled v preteklost, in sicer pogosto iz oči preprostega posameznika, ki jim je bil priča. Težko bi našli starejše in bolj neverjetne spomine, kot so spomini Andreja Pajka.
Rojen v kmečko družino leta 1789, je zahvaljujoč mnogim naključjem, sreči in nesreči, predvsem pa svoji veliki bistroumnosti, bil priča zgodovinskim dogodkom brez primere. Če naštejemo le nekaj dejstev: 1809 se je kot avstrijski vojak boril na Razdrtem proti Francozom, kjer je bil zajet in kot ujetnik odpeljan preko italijanskih dežel v Francijo na prisilno delo. Poleg nemščine, ki jo je znal iz šole, pa se je naučil še italijansko in francosko, kar mu je, ko je z Napoleonom 1912 korakal v Rusijo, še kako prav prišlo.
Prav od blizu je videl tudi francoskega cesarja samega, ko je ta vprašal po njegovem regimentu. Ob umiku iz Rusije (pravzaprav današnje Belorusije), je mnogokrat le za las ušel smrti, ki ga je čakala v obliki ledene reke Berezine (na sliki), lakote in Kozakov. Povrhu je skoraj dve leti prebil v Litvi, kjer se je naučil tudi tega jezika, pred končno vrnitvijo domov.
Svoje spomine je zapisal leta 1865, objavil pa jih je Josip Jurčič pod naslovom Spomini starega Slovenca. Danes jih lahko preberete tudi na spletu.

12/11/2024

📆 Na današnji dan pred 50. leti je svet "izobčil" Južno Afriko zaradi apartheida 🇿🇦

Suspenz Južne Afrike je začel 20 let trajajočo prekinitev sodelovanja v Generalni skupščini Organizacije združenih narodov zaradi politik rasne segregacije in diskriminacije. Ta prekinitev ni bila uradna izključitev, saj OZN ne more izključiti nobene države, je pa pomenila za Južno Afriko več kot le to. Pomenila je mednarodno obsodbo politik, ki so temnopoltem prebivalstvu preprečevale enako stopnjo izobraževanja, sociale, političnih pravic in celo prepovedovale razmerja med rasama. Drugod po svetu pa smo to lahko najbolj opazili ker je Južna Afrika manjkala na mednarodnih športnih dogodkih, npr. na Olimpijskih igrah.

07/11/2024

🐎 Živi šah v Framu ♟

Živi šah je unikatna oblika šaha, v kateri vlogo šahovskih figur prevzamejo igralci v različnih zgodovinskih kostumih, in se namesto figur premikajo po šahovnici po navodilih šahistov. Prva partija bi naj bila odigrana leta 1408 v Grenadi, v Španiji, na željo tamkajšnjega arabskega emirja.
V Framu, naselju blizu Maribora, ima ta seveda krajšo tradicijo, saj so šah v Framu popularizirali šele v dijaki 30. letih 20. stoletja. Se je pa ta toliko bolj prijel in Šahovsko društvo Fram je postalo najstarejše in najbolj dejavno društvo, ki pa se je leta 1952 odločilo prirediti prvo partijo živega šaha. V SNG Maribor so si izposodili kostume, pri kmetih konje primernih barv in na travnatem igrišču pripravili šahovnico. Igre so bile določene v naprej, tako da je čim več figur p***o in pri tem poskrbelo za čim večjo zabavo tudi več, kot tisoč gledalcev, ki pa so se po koncu partije zabavali še ob glasbi, plesu in srečelovu.
Po letu 1985, ko je bila v Framu odigrana zadnja partija živega šaha, pa so to tradicijo lansko leto obudili šele šolarji OŠ Fram.

O veliki ljubezni krajanov do šaha preberite v članku dr. Bože Grafenauer v najnovejši številki SLO: https://www.druzina.si/revija/slo-slovenski-zgodovinski-magazin

04/11/2024

🏔 Sveta gora slovenstva – Ehrlichova višarska Slovenija 🇸🇮

Dr. Labert Ehrlich profesor primerjalnega bogoslovja in apologetike na teološki fakulteti Univerze v Ljubljani je že takoj po prvi svetovni vojni začel gojiti ideje o Slovenski neodvisnosti, saj je na pariški konferenci videl, da je narod upoštevan le, če ima tudi svojo državo. Od leta 1932 je za samostojno Slovenijo navduševal mlade na Svetih Višarjah, ki jih je videl, tako kot celo Slovenijo, kot goro oz. otok med germani, romani in slovani.
1933 je pridigal: "Slovenija mora biti mejnik, ki druži in veže jug s severom in vzhod z zahodom. Sama ne sme biti ne eno ne drugo ne tretje. Ostati mora mejnik, ki druži – kakor Svete Višarje. To je božja volja!" Za Slovenijo je 1941 predvidel tri naddržavne povezave: konfederativno Jugoslavijo, veliko srednjeevropsko konfederacijo od Baltika do Egejskega morja ali pa Slovenijo kot samostojno državo v zaledju Trsta pod mednarodnim protektoratom, ki jo je imenoval »Švica Vzhodne Evrope«.

Dr. Ehrilich je leta 1942 padel pod streli VOS-a obveščevalne službe Komunistične partije, skupaj z njim pa je povojna oblast na slovenskih tleh za štiri desetletja tudi odstranila njegove ideje.

📩 Več o Zakrajšku preberite v najnovejši reviji SLO v članku Helene Janežič iz Narodne in univerzitetne knjižnice: https://www.druzina.si/.../slo-slovenski-zgodovinski-magazin

31/10/2024

Ste že slišali za Kazimirja Zakrajška, "apostola slovenskega izseljenstva" ❓ 👇

Kazimir Zakrajšek (1878-1958) je bil slovenski Frančiškan, ki je kljub svojem prispevku k ideji o neodvisni Sloveniji, širši slovenski javnosti skoraj popolnoma neznan. Že v letih 1906-1927 je deloval med izseljenstvom v ZDA tako na verskem področju, kot tudi v publicistiki. Čez ocean se je vrnil leta 1941 v dogovoru z banom Markom Natlačenom s popolnoma drugačno nalogo; kot je sam kasneje zapisal se je dogovoril, "da delamo v Ameriki za samostojno državo Slovenijo brez ozira, ali bo še Jugoslavija ali ne." Pred ameriškimi Slovenci je imel predavanja na katerih jih je seznanjal in prepričeval za idejo Slovenske samostojnosti Lamberta Ehrlicha.
Več o Ehrlichovi višarski Sloveniji pa prihodnjič!

📩 Več o Zakrajšku preberite v najnovejši reviji SLO v članku Helene Janežič iz Narodne in univerzitetne knjižnice: https://www.druzina.si/.../slo-slovenski-zgodovinski-magazin

Address

Krekov Trg 1
Ljubljana
1000

Telephone

+38613602846

Website

https://www.druzina.si/revija/slo-slovenski-zgodovinski-magazin

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when SLO časi, kraji, ljudje posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Contact The Business

Send a message to SLO časi, kraji, ljudje: