SLO časi, kraji, ljudje

SLO časi, kraji, ljudje SLO časi, kraji, ljudje - slovenski zgodovinski magazin
/Slovenian history magazine Darilo ob naročilu:
Janez Evangelist Krek za Slovence

Slovenski zgodovinski magazin SLO časi, kraji, ljudje na 76 barvnih straneh štirikrat letno. Primerna je za vzgojno učni pripomoček v osnovnih in srednjih šolah teh humanističnih študijskih smereh. Vsebine:
- nova arheološka odkritja,
- okno v skriti srednji vek,
- renesanso in pomlad narodov,
- razburljivo 20. stoletje,
- rojstvo demokratične Slovenije,
- rodovnike in zgodbe znamenitih Slovencev.

✒️ Jovan Vesel Koseski (1898-1884) 📜Danes je 8. februar, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, kakor se glasi njego...
08/02/2025

✒️ Jovan Vesel Koseski (1898-1884) 📜

Danes je 8. februar, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, kakor se glasi njegovo celotno ime. Po kom, oz. na kateri dogodek se nanaša praznik ni potrebno posebej izpostavljati. Zato pa ob Prešernovem prazniku posvetimo nekaj pozornosti sodobniku našega največjega pesnika, Koseskemu. Danes Janeza Vesela, kakor je bilo rojstno ime Koseskega, širša javnost ne pozna in le redko kdo bi ga postavil ob rob Francetu Prešernu. To pa sploh ni držalo v času, ko sta pesnika vzporedno ustvarjala.

Leta 1798 se je Janez Vesel rodil v današnji občini Lukovica, natančneje v kraju Spodnje Koseze (od tod Koseski), v premožno kmečko družino. S pesnjenjem in tudi z drugim literarnim udejstvovanjem je začel že kot študent na Ljubljanskem liceju in nadaljeval tudi v času študija prava na Dunaju in v Gradcu. Vendar pa je po treh letih odstopil od pisanja poezije, saj ni bil zadovoljen s svojimi verzi in je dvomil v svoje pesniške sposobnosti. V svojem drugem obdobju 1844-1852, pa je po oceni dela svojih sodobnikov dosegel prvo mesto med slovenskimi pesniki in postal "narodni pevec." Njegovo najbolj znano delo je "Slovenija presvitlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu Pervimu ob veselim dohodu njih veličanstva v Ljubljano," kjer opeva Slovence in cesarja.

To delo, ki mu je prineslo tudi na račun politične note prepoznavnost, pa je tudi v kasnejših časih postalo simbol nerodnega jezika in "neposrečenosti" poezije Koseskega. To se je zgodilo predvsem s ponovnim odkritjem Prešerna s strani mlajšega krila slovenskega izobraženstva, kot sta bila Stritar in Levstik, ki je Koseskemu očitalo nazadnjaštvo. Koseski je deloval še naprej, vendar nikoli ni dosegel svoje prepoznavnosti v predmarčnem obdobju in lahko bi rekli, da je dolgoživega Koseskega (umrl je leta 1884) preprosto prehitel čas.

📅 Na današnji dan pred 82. leti, 2. februarja 1943 se je končala bitka za StalingradS predajo nemškega general-feldmarša...
02/02/2025

📅 Na današnji dan pred 82. leti, 2. februarja 1943 se je končala bitka za Stalingrad

S predajo nemškega general-feldmaršala Paulusa 31. januarja 1943 in s predajo še zadnjih enot 6. armade dva dni kasneje se je končala ena največjih bitk (če ne prav največja) v zgodovini človeštva. Bitka sama je že tako dobro opisana in vsem zelo poznana. Zato opozorimo na nekaj drugega.

Tekom druge svetovne vojne je v nemški vojski služilo več kot 50.000 Slovencev. (natančnih podatkov ni, oz. še ni) To je za ilustracijo več, kot je štela celotna Slovenska partizanska vojska ob koncu vojne leta 1945 (ta je štela nekaj manj kot 40.000 pripadnikov). Večinoma v uniformi Wehrmachta so se borili in umirali na frontah širom Evrope, tudi pri Stalingradu. Do zdaj ste lahko iskali informacije o padlih Slovencih v nemških oboroženih silah le prek nemškega Volksbunda, zdaj pa je na voljo tudi podoben portal v slovenščini. Ta ne vključuje le padlih Slovencev v Nemški vojski, temveč tudi tiste v Italijanski in druge. Tako da če želite le malo pogledati, kakšne vse usode so doletele Slovence med svetovno vojno, ali pa poiskati podatke o sorodniku, lahko svoje iskanje začnete na povezavi: https://www.sistory.si/ww2

Dr. Otmar Reiser – raziskovalec ptic Balkana ujet v zgodovinsko dogajanjeVeč generacij družine Reiser je v 19. in prvi p...
28/01/2025

Dr. Otmar Reiser – raziskovalec ptic Balkana ujet v zgodovinsko dogajanje

Več generacij družine Reiser je v 19. in prvi polovici 20. stoletja aktivno sooblikovalo gospodarsko, politično in znanstveno podobo Maribora, kjer so živeli in delovali do leta 1946. Več članov v različnih generacijah družine je imelo enaka imena, to velja tudi za Otmarja, ki si je ime delil s starim očetom, županom Maribora, ki pa bo podrobneje predstavljen v eni prihodnjih številk SLO.

Otmarja Reiserja, rojenega 1861 na Dunaju, so ptice zanimale od malih nog, znanstveno pa se je z njimi začel ukvarjati kot 21-letni študent gozdarstva na Dunaju, ko je objavil tudi svoj prvi članek. Za nepoznavalce ptic je gotovo višek Reiserjeve kariere njegovo imenovanje za kustosa načrtovanega Deželnega muzeja Bosne in Hercegovine (Landesmuseum f. Bosnien u. Herzegowina – Zemaljski muzej Sarajevo) leta 1887. Tam si je prizadeval, da bi muzej v Sarajevu postal osrednji muzej Balkanskega polotoka, ne le Bosne in Hercegovine, to idejo pa je Avstro-Ogrska v luči imperialne politike finančno podprla.

Leta 1909, le eno leto po formalni priključitvi Bosne in Hercegovine, se je začela gradnja muzejske stavbe, ki pa je bila dokončana 4 leta kasneje. Še leto kasneje, torej 1914 pa je bila otvoritev, in sicer bi muzej slavnostno odprl prestolonaslednik Franc Ferdinand, ko je obiskal Sarajevo 28. 6. 1914. Habsburžana je celotno muzejsko osebje v slavnostnih uniformah pričakovalo, vendar pa je življenjsko pot prestolonaslednika, njegove žene Sofije in tudi Deželnega muzeja v Sarajevu končal Principov uspešni atentat. Zaradi spoštovanja do Franca Ferdinanda muzeja takoj nato niso odprli, njegovo odprtje pa je mesec po atentatu zapečatila tudi vojna. Vanjo pa je bil vključen tudi kustos Reiser.

Foto: Reiserjeva knjiga Ornis Balcanica (Ptice Balkana)

📩 Članek O Reiserju avtorjev Dr. Franca in Bože Janžekovič, in Boruta Štumbergerja preberite v najnovejši številki SLO: https://www.druzina.si/revija/slo-slovenski-zgodovinski-magazin

🕰️ Uničevanje kulturne dediščine – »Mea culpa est?« 🖼️Ogromno kulturne dediščine je bilo in je uničene vsak dan, pa naj ...
24/01/2025

🕰️ Uničevanje kulturne dediščine – »Mea culpa est?« 🖼️

Ogromno kulturne dediščine je bilo in je uničene vsak dan, pa naj bo to vede ali nevede. Vojko Zavodnik v prispevku za SLO razpravlja o ohranjanju dediščine, njeni avtentičnosti in uničevanju. V razmislek nam da koliko lahko kot posameznik vplivamo na njeno ohranjanje, oz. koliko lahko pravzaprav naredimo škode, če se nevešče lotimo restavriranja, da bi predmet povrnili v prvotno stanje, ali popravljanja, da bi bila stvar spet uporabna.

Posebej pa izpostavi, kako lahko nehote kot ljubitelji kulturne dediščine, človek prispeva k njenem uničevanju. Večina slovenskih ljubiteljev zgodovine pozna Valvazorjevo Slavo vojvodine Kranjske in slavne bakroreze, ki jih vključuje (na prvi foto). Pri vseh tistih z vsaj malo zbirateljske žilice pa je tudi prisotna želja, da bi imeli originalni izvod prve izdaje, ki pa dosega ceno novega avtomobila (druga fotografija). Ker pa je to preprosto predrago za večino "navadnih smrtnikov" pa je kupiti le en bakrorez iz originalne izdaje mnogo bolj dostopno. Slednje pa se splača tudi prodajalcu, saj lahko s prodajo posameznih bakrorezov iz knjige zasluži še več. Vendar pa tako uniči celotno knjigo, ki ne bo nikoli več sestavljena v svojo prvotno obliko, kupec, ki je morda še tako zaveden kar se tiče varstva dediščine, pa tako sodeluje v prav nasprotnem procesu.

📩 Celotno razmišljanje Vojka Zavodnika preberite v najnovejši reviji SLO: https://www.druzina.si/revija/slo-slovenski-zgodovinski-magazin

🗺️ Kartografija Slovenije v 19. stoletju 🧭Tekom 18. stol. je risanje zemljevidov pri nas doživelo občuten razvoj, posebe...
21/01/2025

🗺️ Kartografija Slovenije v 19. stoletju 🧭

Tekom 18. stol. je risanje zemljevidov pri nas doživelo občuten razvoj, posebej konec stoletja, ko je habsburška vojska po porazih proti Prusiji, začela s sistematskim kartiranjem svojega ozemlja. Poleg teh, ki so bili izključno vojaške narave, pa vrh kartografije predstavlja Oriktografija Kranjske, ki vsebuje tudi prve slovenske toponime, npr. Sheleisenke (Železniki) in Bleid (Bled).

Izum litografije (tisk z apnenčasto ploščo) je omogočil množičnejšo in enostavnejše tiskanje, hkrati pa tudi barvni tisk. 1846 je nastal prvi stenski zemljevid, ki vsebuje slovenska imena krajev z dodanimi nemškimi, za tista, ki so obstajala seveda. Kartografija v Evropi sledi duhu časa in postane tudi bolj nacionalno usmerjena. Prikazovati začne nacionalna ozemlja narodov, pri tem pa se ozemlja, ki jih razglašajo za svoja pogosto prekrivajo.

V tem smislu je treba razumeti tudi najslavnejši historični zemljevid Slovenije - Kozlerjev Zemljovid (sic) slovenske dežele in pokrajin. Izdal ga je gospodarstvenik Peter Kozler (1824–1879) konec leta 1852 (prva izdaja ima letnico 1853). Sistematično je zbiral in proučeval zemljepisno, narodopisno in statistično gradivo z namenom prikazati Zedinjeno Slovenijo, to je temeljni Slovenski narodni program za časa Avstrije. Omembe vreden pa je še en slovenski kartografski dosežek. Blaž Kocen (1821–1871) je v 60. letih 19. stol. izdal t. i. Kozenn-Atlas, ki je še danes po 160 letih, najuglednejši avstrijski šolski atlas.

📩 Članek Dr. Primoža Gašperiča je v celoti dostopen tudi prek spleta in pa seveda v najnovejši številki SLO: https://www.druzina.si/clanek/zemljevidi-slovenskega-ozemlja-skozi-cas

🗺️ Najstarejši zemljevidi današnje Slovenije 🧭Zemljevidi dežel, kjer živijo Slovenci so morda res stvar 19. stol., ampak...
16/01/2025

🗺️ Najstarejši zemljevidi današnje Slovenije 🧭

Zemljevidi dežel, kjer živijo Slovenci so morda res stvar 19. stol., ampak območje današnje Slovenije pa je bilo bolj ali manj uspešno kartirano že mnogo prej. Prvi zemljevid, ki prikazuje to, kar je danes Slovenija je Tabula Peutingeriana (na foto v objavi). Ne gre toliko za zemljevid, kot za prikaz razdalj in rimskih cestnih povezav. Ta "proto" zemljevid se imenuje po augsburškem starinarju Conradu Peutingerju, ki je 1508 dobil kopijo tega sicer v originalu rimskega zemljevida iz prvih stoletij našega štetja.

Sočasno pa so nastali tudi novi zemljevidi, in sicer med drugimi tudi zemljevid Istre Pietra Coppa iz leta 1525. Ta Izolski kartograf je v zbirki zemljevidov obal Jadrana upodobil tudi notranjost, vendar pa je ta še precej nenatančna. Enako lahko rečemo tudi za zemljevide, ki so se osredotočali na notranjost, kot npr. Opis celotne Ilirije Sebastiana Münstra in Vojvodine Kranjske in Istre s Slovensko marko Wolfganga Laziusa, oba s sredine 16. stoletja.

16. stoletje pa je prineslo še eno novost, in sicer atlas, v NUK hranijo eno zgodnejših različic iz leta 1574. Pa še ena zanimivost kar se tiče poimenovanja atlasov; Najbolj znan je bil Mercatorjev atlas iz leta 1595, ki pa je imel na naslovnici velikana iz starogrške mitologije Atlanta, oz. Atlasa, ki je dal knjigam tudi ime.

📩 Članek Dr. Primoža Gašperiča je v celoti dostopen tudi prek spleta in pa seveda v najnovejši številki SLO: https://www.druzina.si/clanek/zemljevidi-slovenskega-ozemlja-skozi-cas

💭 Ideja slovenske samostojnosti v Argentini in Nemčiji 🇸🇮 3/3Poleg ZDA in zamejstva pa je ideja samostojne Slovenije ost...
13/01/2025

💭 Ideja slovenske samostojnosti v Argentini in Nemčiji 🇸🇮 3/3

Poleg ZDA in zamejstva pa je ideja samostojne Slovenije ostala prisotna jasno tudi pri številčno najmočnejši skupnosti emigrantov, ki so naše kraje zapustili ob koncu vojne. V zgodnjih 50. letih je začelo izhajati glasilo Slovenska pot/Camino esloveno (na foto) društva Slovenski dom. 1958 so se idejno povezali s Slovenskim državnim gibanjem (glej prejšnjo objavo). V šestdesetih pa so se temu pridružila dodatni publikaciji Smer v slovensko državo in Sij slovenske svobode/Alba de la Libertad Eslovena.

Tudi v Nemčiji in Švici so emigranti organizirani v društva, svoje želje formulirali v glasilih. V Švici je začelo delovati Slovensko narodno predstavništvo, ki je izdajalo časopis Slovenski glas, ki je, čeprav neodvisno od ostalih gibanj, zagovarjal enaka stališča po "najvišjem cilju slovenskega naroda." Münchnu je glasilo Slovenska svoboda izdajal Akcijski odbor za neodvisno Slovenijo, ki pa je želel razširiti svoje delovanje tudi znotraj meja Slovenije in s plakati pozivati k spremembam.

To je bil le en redkih aktivnih poskusov emigracije na vpliv znotraj meja Slovenije, kamor se njihov glas kljub številnim glasilom in objavam ni širil. Emigrantska publicistika je bila namreč pod strogim nadzorom oblasti in bila zelo hitro uvrščena na sezname uradno prepovedanih knjig.

📩 Več preberite v članku Helene Janežič iz Narodne in univerzitetne knjižnice: https://www.druzina.si/revija/slo-slovenski-zgodovinski-magazin

💭 Ideja slovenske samostojnosti v ZDA in takoj čez mejo 🇸🇮 1/3blizu in daleč se je ideja samostojnosti ohranila tudi ko ...
10/01/2025

💭 Ideja slovenske samostojnosti v ZDA in takoj čez mejo 🇸🇮 1/3

blizu in daleč se je ideja samostojnosti ohranila tudi ko so se za nedoločen čas preselili, pa naj so bili blizu ali daleč, v Trstu ali v Chicagu. V Chicagu je 1949 začel, nato pa v Torontu od 1954 do 2001 nadaljeval izhajati list Slovenska država/For a free Slovenia (foto). Vizija tega lista je bila jasna: "Čeprav majhen, ima slovenski narod pravico do popolne narodne samostojnosti. Najpopolnejša oblika narodne samobitnosti pa je lastna narodna država."

V ZDA in Kanadi sta bila od 50. let aktivna Akcijski odbor za zedinjeno in suvereno slovensko državo in Slovensko državno gibanje, v okviru katerega je 350 izobražencev podpisalo skupno izjavo o samostojni Sloveniji. Zahtevo, da si Slovenci sami "krojilo svojo usodo pod lastno narodno vlado v okviru široke zveze svobodnih in enakopravnih narodov Srednje Evrope," so predali ameriškemu Odboru za svobodno Evropo.

Tudi v Trstu je delovala podobna organizacija, in sicer Akcijski odbor za neodvisno Slovenijo pod idejnim vodstvom Franca Jeze. Krščanski socialist, pripadnik OF, ki je, razočaran nad povojno ureditvijo, zapustil Slovenijo in se naselil v Trstu, je v svojih publikacijah v 70. in 80. letih zagovarjal federalno, na državljanskih in človekovih pravicah temelječo Slovenijo.

📩 Več preberite v članku Helene Janežič iz Narodne in univerzitetne knjižnice: https://www.druzina.si/revija/slo-slovenski-zgodovinski-magazin

💭 Ideja slovenske samostojnosti v emigracijskih krogih 🇸🇮 1/3Ob koncu druge svetovne vojne je 20-25.000 Slovencev odšlo ...
07/01/2025

💭 Ideja slovenske samostojnosti v emigracijskih krogih 🇸🇮 1/3

Ob koncu druge svetovne vojne je 20-25.000 Slovencev odšlo v emigracijo v strahu pred novo komunistično oblastjo. Ta je z 12.000 tistih, ki so jih britanske sile vrnile v Jugoslavijo brutalno obračunala, kot tudi z vsemi tistimi, ki jih je razumela kot grožnjo novemu redu. Tako so se v izgnanstvu ali emigraciji znašli mnogi slovenski intelektualci, ki si življenja v socialistični Sloveniji in Jugoslaviji niso predstavljali. Pri njih, to je večinoma na drugi strani Atlantika, pa že predvojna ideja o samostojni Sloveniji ni zamrla.

Prvi med njimi so še pred prihodom na nove domove v "novem svetu" ohranjali idejo samostojnosti živo. Še več, že v begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji je slovenska emigracija skrbela za lastno kulturno življenje in izobraževanje; tudi narodno-zavedno. Dr. France Dolinar je imel že novembra 1945 v begunskem taborišču Servigliano v Italiji več predavanj na temo samostojne Slovenije, tri leta kasneje pa je v Špitalskem taborišču v Avstriji objavil še brošuro Slovenska državna misel (na foto), ki je obeleževala 100-letnico programa Zedinjene Slovenije.

📩 Več preberite v članku Helene Janežič iz Narodne in univerzitetne knjižnice: https://www.druzina.si/revija/slo-slovenski-zgodovinski-magazin

🎇 Srečno 2025! 🥂
01/01/2025

🎇 Srečno 2025! 🥂

💰 Siti in lačni Slovenci 🏚️V času praznikov se pogosto spomnimo tistih, ki si praznične brezskrbnosti ne morejo privošči...
28/12/2024

💰 Siti in lačni Slovenci 🏚️

V času praznikov se pogosto spomnimo tistih, ki si praznične brezskrbnosti ne morejo privoščiti. V preteklosti je bilo jasno takšnih Slovencev še več. Kako je torej bilo z revščino pri nas pred 55 leti?

1969 so se pri reviji Dialogi posvetili revščini v Socialistični republiki Sloveniji in pozvali (danes) zelo zvenečo skupino sodelavcev k pripravi prispevkov. Drago Jančar, Tone Partljič, Dimitrij Rupel, Tone Stojko in Joc Žnidaršič so se zbrali v Celju, potem pa so se odpravili na Kozjansko in v Haloze.

O tem piše Ivo Branimir Piry v članku, ki ga lahko preberere tudi na spletu: https://www.druzina.si/clanek/siti-lacni-slovenci-dobrega-pol-stoletja-kasneje

🎄Vesel in blagoslovjen Božič! 🔔Kako smo Slovenci nekdaj praznovali Božič? - Precej drugače!V knjigi Avstro-Ogrska monarh...
25/12/2024

🎄Vesel in blagoslovjen Božič! 🔔

Kako smo Slovenci nekdaj praznovali Božič? - Precej drugače!

V knjigi Avstro-Ogrska monarhija v besedi in podobi, ki je prvotno izšla leta 1891, lahko preberemo sledeče. Ob vseh svetih večerih (24. in 31. december, ter 5. januar) je oče družine s kadilom in molitvijo obšel vse prostore hiše, pri tem pa ga je spremljala gospodinja in med željami škropila z blagoslovljeno vodo. Družina pa je za tem skupaj pri jaslicah, ki so bile v kotu pod razpelom, zmolila veseli del rožnega venca, potem pa so se vsi odpravili spat.

Božičnega drevesca Slovenci niso poznali, niti obdarovanja, kot je danes. To je bilo rezervirano za Miklavža. Otroci so prejeli le majhna darila v obliki priboljškov, ki so jih dobili v zameno za pesmi, ki so jih peli na pragu hiš. To so počeli vse od božičnega večera pa do svečnice (2. februar). Potico so pekli le premožnejši, bolj razširjeni pa so bili trije božični kruhi. Prvega iz ržene moke so jedli na božični večer, drugega iz ajdove na Silvestrovo, tretjega iz pšenične moke, ki je bil najbolj okrašen in poln suhega sadja pa na svete tri kralje. Takrat pa so nad vrata tudi pisali začetnice treh modrecev in letnice, kot to poznamo še danes.

Foto: kadilo in blagoslovljena voda (iz Österreich-Ungarische Monarchie im Wort und Bild)

⚱️ Maribor na razpotju kulture žarnih grobišč 2/2Kakšni ostani kulture žarnih grobišč pa so se ohranili do danes? Z izje...
21/12/2024

⚱️ Maribor na razpotju kulture žarnih grobišč 2/2

Kakšni ostani kulture žarnih grobišč pa so se ohranili do danes? Z izjemo nekaj sledi naselbin in dela tlakovane poti, odkrite pri gradnji avtoceste in pa ugreznjene poti nad Malečnikom, so vse najde t.i. grobni pridatki. Poleg keramičnih žar s kremiranimi posmrtnimi ostanki pokojnikov, so arheologi našli mnogo orodja, nakita in drugih bronastih predmetov. Zahodno od Pobrežja so arheologi v 50. in 70. letih izkopali skoraj 200 grobov. Kar sledi iz grobnih pridatkov je, da so med letoma 1100 in 800 pr. Kr. na območju Maribora ženske nosile drugačna oblačila kot moški, in moški drugačna kot otroci. V moških grobovih so našli bodala, fibule in britve, v ženskih grobovih so bila bronasta vretena in nakit, kakršen je tudi na fotografiji.

📩 Več preberite v članku Dr. Bineta Krambergerja, v najnovejši reviji SLO, (članek pa je dostopen tudi preko spleta): https://www.druzina.si/clanek/maribor-na-razpotju-kulture-zarnih-grobisc

⚱️ Maribor na razpotju kulture žarnih grobišč 1/2Območje Maribora so prve skupine prebivalcev začele naseljevati že v zg...
17/12/2024

⚱️ Maribor na razpotju kulture žarnih grobišč 1/2

Območje Maribora so prve skupine prebivalcev začele naseljevati že v zgodnji bakreni dobi, okoli leta 4350 pr. Kr! Čas pozne bronaste dobe (približno med 1300 in 800 pr. Kr.) pa je obdobje, iz katerega se v Mariboru našlo veliko najdišč. Ker so ti prebivalci svoje umrle pokopavali na žarnih grobiščih in ker kaj več o njih ne vemo, jih imenujemo kultura žarnih grobišč. Žarni pokop jih loči od srednje in starejše bakrene dobe, ko pa so pokopavali v gomilah.

Čeprav so arheologi na območju Maribora našli ostanke na več mestih (na Pobrežju, v Malečniku, na Meljskem hribu ter severozahodno od njega in na območju Mladinske ulice), pa tu ni šlo za nek "pra-Maribor." Ta namreč tudi ni obstajal v času Rima in se je začel razvijati šele od 13. stol. dalje pod gradom na griču Piramida. Če se malo navežemo na etimologijo krajev pri nas; Maribor izhaja iz nemškega Marburg, ki pa se navezuje na nastanek naselja. Pomeni namreč grad (Burg) ob meji oz. v mejni grofiji (Marki).

📩 V prihodnjem FB prispevku pa preberite, kaj več o samih najdiščih in najdbah. Če pa ste neučakani, pa lahko že zdaj preberete članek Dr. Bineta Krambergerja, ki je objavljen na spletni strani SLO: https://www.druzina.si/clanek/maribor-na-razpotju-kulture-zarnih-grobisc

🤔 Kaj se je zgodilo s slovanskimi in predkrščanskimi krajevnimi imeni? Kam so mnoga izginila❓S slovanskimi toponimi se j...
11/12/2024

🤔 Kaj se je zgodilo s slovanskimi in predkrščanskimi krajevnimi imeni? Kam so mnoga izginila❓

S slovanskimi toponimi se je že pred več kot 150 leti ukvarjal Franc Miklošič, ki je 1860 in 1864 objavil dve knjigi o tej temi (glej foto). Prav tako še nekateri drugi avtorji, ampak kljub temu pa so slovanska krajevna imena v Sloveniji in rekonstrukcija njihovega izvora ostala precej slabše raziskana kot drugod.

Kot ste lahko sami videli v prejšnjem prispevku na to temo, ugotavljanje prvotnih imen iz njihovih modernih inačic, ni enostavno. Nekatera so se le spremenila. Pogosto so iz osebnih imen z dodajanjem končnic nastala imena za mesta, vasi, hribe... Npr. iz imena starešin so tvorili ime za lokacijo: Libeliče (iz Ljubeliči), torej ‘potomci Ljubela’. Spet drugih pa celo ne uporabljamo več. Za kakšnih 100 poznamo nekdanje ime, vendar pa se danes uporablja kasnejše, večinoma svetniško ime. Tako se je npr. Lovrenc na Pohorju tako začel imenovati v 13. stol. pred tem pa je nosil slovansko ime Radmilje.

📩 V teh dveh prispevkih smo le malo "popraskali površino" te teme, ki pa jo Dr. Silvo Torkarj v najnovejši reviji SLO natančneje obravnava: https://www.druzina.si/revija/slo-slovenski-zgodovinski-magazin

👉 Ste vedeli, da Ljubljana v sebi skriva ime staroslovanskega Ljubovida in Radgona Radigoja ❓V Sloveniji več kot 1100 ze...
08/12/2024

👉 Ste vedeli, da Ljubljana v sebi skriva ime staroslovanskega Ljubovida in Radgona Radigoja ❓

V Sloveniji več kot 1100 zemljepisnih imen (krajevna, vodna, gorska, ledinska) izhaja iz slovanskih in ostalih predkrščanskih osebnih imen. Poleg njih je še znanih nad sto takšnih imen, ki pa so skozi stoletja izgubila svoja stara imena.

Omenjeni Ljubljana in Radgona obe izhajata iz staroslovenskih osebnih imen. Če poenostavimo, nekdaj je najverjetneje na območju Ljubljane bival ali od tam morda izhajal neki Ljubovid, ki je dal lokaciji ime. Enako neki Radigoj Radgoni in Višemir Vižmarjam. Vendar pa so to le ena od mnogih imen.

📩 Poglejte, ali se tudi v imenu vašega kraja ne "skriva kakšen praslovan", v članku Dr. Silva Torkarja v najnovejši reviji SLO: https://www.druzina.si/revija/slo-slovenski-zgodovinski-magazin

🎨🖌️ Henrika Šantel (1874–1940), 150-letnica rojstva pozabljene slikarke (2.del)Henriko Šantel kot slikarko najbolj zazna...
03/12/2024

🎨🖌️ Henrika Šantel (1874–1940), 150-letnica rojstva pozabljene slikarke (2.del)

Henriko Šantel kot slikarko najbolj zaznamujejo portreti. Ustvarjala jih je v olju, pastelih in akvarelih, redkeje pa v risbi. V skladu z münchenskimi umetniškimi šolami je ostajala v okviru realističnega, strokovnjaki v njenem delu opažajo tudi impresionistične poteze.
V portretih izstopajo zastrte obrazne poteze portretirancev, v katerih je iskala njihovo (žalostno) duševno stanje, npr. Deček z oranžami (fotografija spodaj). Med njenimi upodobljenci skoraj ni najti vedrejšega obraza, kar odseva njeno osebno počutje. Oljna podoba neznane Zamišljene žene s komaj prepoznavnim obrazom, ki jo je (najbrž ne po naključju) do zadnjega hranila v svojem ateljeju, se razume kot njen duševni avtoportret.

📩 Več o slikarkinih tihožitjih, miniaturah in krajinah v prispevku o Henriki Šantel v najnovejši reviji SLO v članku Igorja Longyke: https://www.druzina.si/clanek/henrika-santel-vrhunska-slikarka-v-senci

🎨🖌️ Henrika Šantel (1874–1940), 150-letnica rojstva pozabljene slikarke (1.del)Ste sploh kdaj slišali za to slovensko sl...
28/11/2024

🎨🖌️ Henrika Šantel (1874–1940), 150-letnica rojstva pozabljene slikarke (1.del)

Ste sploh kdaj slišali za to slovensko slikarko, ki strokovnjaki postavljajo ob bok Ivani Kobilici? Henriki ali Jeti, kakor so jo klicali domači, je bila umetniška pot skoraj položena v zibelko, saj je slikala tudi njena mati Avgusta, njen stari oče, mamin stric pa je bil znani portretist Jožef Tominc. 1893 je pri 19 letih začela s študijem slikarstva v Münchnu, domača javnost pa se je z njenim delom seznanila šele leta 1900, ko je v Ljubljani prvič razstavljala. Prepoznana je bila hitro in po razstavi v Beogradu prejela celo srbsko odlikovanje Red sv. Save. 1905 pa je v rodni Gorici ustanovila likovno šolo in dve leti kasneje sodelovala tudi na prvi slovenski umetniški razstavi v Trstu. Vse svoje življenje je posvetila umetnosti in februarja 1940 v Ljubljani umrla neporočena.

Kakšen je bil njen opus? Kaj jo odlikuje, da jo lahko primerjamo z največjimi imeni naše likovne umetnosti? Več naslednjič.

📩 Pridobite odgovor na to vprašanje že zdaj v prispevku o Henriki Šantel v najnovejši reviji SLO v članku Igorja Longyke: https://www.druzina.si/clanek/henrika-santel-vrhunska-slikarka-v-senci

Address

Krekov Trg 1
Ljubljana
1000

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when SLO časi, kraji, ljudje posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Contact The Business

Send a message to SLO časi, kraji, ljudje:

Videos

Share

Category