SLO časi, kraji, ljudje - slovenski zgodovinski magazin
08/02/2025
✒️ Jovan Vesel Koseski (1898-1884) 📜
Danes je 8. februar, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, kakor se glasi njegovo celotno ime. Po kom, oz. na kateri dogodek se nanaša praznik ni potrebno posebej izpostavljati. Zato pa ob Prešernovem prazniku posvetimo nekaj pozornosti sodobniku našega največjega pesnika, Koseskemu. Danes Janeza Vesela, kakor je bilo rojstno ime Koseskega, širša javnost ne pozna in le redko kdo bi ga postavil ob rob Francetu Prešernu. To pa sploh ni držalo v času, ko sta pesnika vzporedno ustvarjala.
Leta 1798 se je Janez Vesel rodil v današnji občini Lukovica, natančneje v kraju Spodnje Koseze (od tod Koseski), v premožno kmečko družino. S pesnjenjem in tudi z drugim literarnim udejstvovanjem je začel že kot študent na Ljubljanskem liceju in nadaljeval tudi v času študija prava na Dunaju in v Gradcu. Vendar pa je po treh letih odstopil od pisanja poezije, saj ni bil zadovoljen s svojimi verzi in je dvomil v svoje pesniške sposobnosti. V svojem drugem obdobju 1844-1852, pa je po oceni dela svojih sodobnikov dosegel prvo mesto med slovenskimi pesniki in postal "narodni pevec." Njegovo najbolj znano delo je "Slovenija presvitlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu Pervimu ob veselim dohodu njih veličanstva v Ljubljano," kjer opeva Slovence in cesarja.
To delo, ki mu je prineslo tudi na račun politične note prepoznavnost, pa je tudi v kasnejših časih postalo simbol nerodnega jezika in "neposrečenosti" poezije Koseskega. To se je zgodilo predvsem s ponovnim odkritjem Prešerna s strani mlajšega krila slovenskega izobraženstva, kot sta bila Stritar in Levstik, ki je Koseskemu očitalo nazadnjaštvo. Koseski je deloval še naprej, vendar nikoli ni dosegel svoje prepoznavnosti v predmarčnem obdobju in lahko bi rekli, da je dolgoživega Koseskega (umrl je leta 1884) preprosto prehitel čas.
