Društvo za teoretsko psihoanalizo

06/02/2025

🤓Postanite naši naročniki! 𝐑𝐞𝐯𝐢𝐣𝐚 𝐏𝐫𝐨𝐛𝐥𝐞𝐦𝐢 je bila ustanovljena kot časnik za kulturo in družbo leta 1962. Preživela je vse turbulentne čase in je danes ena najbolj prepoznavnih revij v širšem polju humanistike z relativno visokim številom naročnikov in z rednimi prispevki nekaterih najvidnejših raziskovalcev s področja teoretske psihoanalize in njenih navezav na filozofska, pa tudi kulturna, družbena in umetnostna vprašanja.

Revija Problemi je bila ustanovljena kot časnik za kulturo in družbo leta 1962. Preživela je vse turbulentne čase in je danes ena najbolj prepoznavnih revij v širšem polju humanistike z […]

05/02/2025

🔹 Dr. Jure Simoniti – Kaj od Hamleta ostane po smrti?
🔹 Dr. Jela Krečič – Razlogi za dvom v ljubezen
🎤 Moderira: dr. Slavoj Žižek

Dr. Jure Simoniti: Kaj od Hamleta ostane po smrti? Hamlet je drama besed, o besedah in proti njim. Z novo interpretacijo tega morda najbolj interpretiranega besedila svetovne literature bomo skušali odgovoriti na vprašanje, ki je pogosto begalo njegove razlagalce: Zakaj je Hamlet večji od zgodbe,...

04/02/2025

📖 Knjiga meseca: 𝐃𝐞́𝐣𝐚̀ 𝐯𝐮 𝐢𝐧 𝐤𝐨𝐧𝐞𝐜 𝐳𝐠𝐨𝐝𝐨𝐯𝐢𝐧𝐞 – 𝐏𝐚𝐨𝐥𝐨 𝐕𝐢𝐫𝐧𝐨
Kako sta povezana občutek déjà vu in koncept "konca zgodovine"? Paolo Virno, eden najvplivnejših italijanskih filozofov, v tej knjigi raziskuje čas, spomin in zgodovinskost skozi misel Bergsona, Kojèva in Nietzscheja. 🔥

Prevedel Boštjan Nedoh Uredila Alenka Zupančič

21/01/2025

V Problemih 9-10/2024 preberite:

Tomo Stanič:
»Strasti videza. Zapisi o fotografiji II«

Besedilo si za izhodišče vzame koncept strasti do realnega, ki ga Badiou postavi v knjigi 20. stoletje in predstavlja ključ do razumevanja umetnosti in družbe prejšnjega stoletja. Članek s pomočjo različnih primerov preteklih družbeno-političnih dogodkov razvija konceptualne zavoje in probleme, ki jih odpirata pojma strasti in realnega. Predvsem gre za poskus razvitja tako imenovane nelinearnosti med resničnostjo in iluzijo (ali dozdevkom).

Druga polovica besedila skuša postaviti razliko med 20. stoletjem in sedanjostjo, pri kateri je videti, da je strast do realnega zamenjala veliko manj oprijemljiva strast videza. Članek zaključi z nekakšnim opozorilom ali pobudo po preusmeritvi pozornosti iz imaginarnega ali simbolnega polja videza na njegovo realno plat.

Več na: https://www.analecta.si/trgovina/revija-problemi/problemi-9-10-2024/

20/01/2025

📚 Postanite naročnik revije Problemi – temeljne platforme za kritično refleksijo o kulturi in družbi.
Več 👉 https://www.analecta.si/trgovina/revija-problemi/narocnina-za-revijo-problemi/

Organizacija, ki skrbi za konceptualni razvoj psihoanalitične teorije in njenih navezav na filozofijo.

19/01/2025

V Problemih 9-10/2024 preberite:

Marko Miočić:
»O vlogi psihofarmakologije v sodobnem kapitalizmu«

Sodobno družbo, ki trpi za posledicami kapitalistične ekonomije, opredeljuje razširjenost in vseprisotnost uživanja psihofarmakoloških snovi, tako legalnih kot ilegalnih. Avtor v članku izpostavi nesorazmerje med možnimi posledicami tega dejstva in uveljavljenimi prepričanji o njem. Pogosto namreč velja, da omenjene snovi predstavljajo sredstvo pacifikacije ljudi v bedi kapitalizma, namesto da bi jim pustila, da se njihovi afekti kopičijo, s čimer naj bi ti naposled dosegli kritično točko.

V nasprotju s tem preko obravnave nekaterih značilnosti sodobnega kapitalizma in Freudove teorije vzdraženja poskusi prispevati k boljšemu razumevanju situacije. Za konec avtor izpostavi dve posledici »kot da« ekonomskega delovanja duševnosti v odnosu do psihofarmakoloških sredstev in ekstrapolira nekaj njegovih političnih implikacij.

Več na: https://www.analecta.si/trgovina/revija-problemi/problemi-9-10-2024/

17/01/2025

V Problemih 9-10/2024 preberite:

Karlo Pavlović:
»Poredni zvoki: sodobne perverzije skozi mukbang in ASMR«

Prevod: Marko Miočić

Zdi se, da se kot družba vse bolj odmikamo od tako imenovanih »tradicionalnih« načinov uživanja in vstopamo v nov prostor, poln nekonvencionalnih, na prvi pogled subtilnejših oblik uživanja. V tem članku avtor obravnava pojav mukbang (snemanje sebe med prenajedanjem) in ASMR (prijetne občutke zaradi različnih čutnih dražljajev) skozi prizmo psihoanalize, hkrati pa se osredotoča na čut, ki ga v digitalni dobi, v kateri prevladuje vid, običajno pojmujemo kot »spremljevalnega« – sluh.

Avtor poskuša z uporabo teorije voha Simona Hajdinija ter ključnih točk iz del Alenke Zupančič, kot tudi z uporabo teoretskih dognanj Aleša Bunte in Slavoja Žižka, da se prav skozi samo konzumacijo vsebine, ki je primarno vizualne narave, pojavi presežek, ki – čeprav je navidezno postranskega pomena (sluh) – skozi proces ponavljanja postane primarna oblika užitka.

Več na: https://www.analecta.si/trgovina/revija-problemi/problemi-9-10-2024/

Foto: John Perivolaris - Whisper (Creative Commons)

16/01/2025

»Že to, da se ohranja in odpira prostor za 'čisto teorijo', za spekulativne posege in razmisleke, je določen politični statement,« poudarja sogovornik in dodaja, da lahko »neuporabna spekulacija«, če je le na ravni svoje naloge, proizvede še kako realne posledice in spremeni okvire, v katerih percipiramo samo realnost in njene zagate.
✍️ Pia Prezelj

Novo sezono dvogovorov o vlogi in funkciji filozofije, ki se odvijajo pod naslovom Sivo na sivem, odpirata Andrew Cutrofello in Mladen Dolar.

15/01/2025

V Problemih 9-10/2024 preberite:

Kajetan Škraban:
»Spinozove oblike državne ureditve med politiko in spoznavno teorijo«

Avtor v članku izhaja iz branja Spinozove politične teorije, ki jo je zagovarjal Alexandre Matheron. Ta je namreč postavil tezo, da je mogoče pri Spinozi državo razumeti kot individua v strogem pomenu besede in da ji potemtakem pripada tudi quasi mens ali duša.

V drugem delu na kratko opredeli Spinozovo teorijo treh spoznavnih zmožnosti, ki jo je z nekaterimi manjšimi spremembami zagovarjal vse od svojih zgodnjih del do Etike, in se vprašali, ali je po Spinozi mogoče spoznavne zmožnosti mutatis mutandis pripisati tudi državi.

V tretjem delu pa, ob predpostavki, da to je mogoče, proučuje pomenljive vzporednice, ki se nam razgrnejo med individualnimi režimi védenja in kolektivnimi režimi vladanja. Tako bomo obravnavali paralele, ki monarhijo povezujejo z mnenjem, aristokratsko oligarhijo z razumom, demokracijo pa z intuitivnim spoznanjem.

Več na: https://www.analecta.si/trgovina/revija-problemi/problemi-9-10-2024/

Fotografija: Alabama - Norman Lewis (Creative Commons)

13/01/2025

V Problemih 9-10/2024 preberite:

Lidija Šumah:
»Metafizika svobode pri Spinozi«

Spinoza svoje najzgodnejše poglede na teorijo afekta predstavi v Kratki razpravi, medtem ko se njegova zrelejša in bolj sistematična obravnava pojavi v zadnjih treh knjigah Etike.

Spinozovo razumevanje afekta iz Kratke razprave je bolj usklajeno s tradicionalnimi predstavami o subjektovi avtonomiji, deloma pa tudi začrtano znotraj njegovih nastajajočih načel iz kasnejše Etike. Ta premik od zgodnejše obravnave subjektovega delovanja znotraj Kratke razprave k strogo determinističnemu in sistematičnemu prikazu v Etiki označuje enega najpomembnejših razvojev v Spinozi obravnavi afektov in svobode.

Spinozova ontologija vzpostavlja pojem svobode kot operativni temelj za teoriji afekta in spoznanja. Deleuzovske interpretacije, po katerih je treba pojem svobode v skladu z doktrino conatus razumeti kot izključno ekspresiven in konstitutiven pojem, izpostavljajo natanko ta tip spinozistične svobode, ki ni zgolj rezultat uma, pač pa predstavlja imanentno potezo vsakega delujočega subjekta.

Več na: https://www.analecta.si/trgovina/revija-problemi/problemi-9-10-2024/

13/01/2025

Hvala vsem za obisk!

11/01/2025

V Problemih 9-10/2024 preberite:

Simon Hajdini:
»Seksualnost in kloaka«

Članek na ozadju branja teksta »‘Analno’ in ‘seksualno’« Lou Andreas-Salomé interpretira temeljno kulturno prepoved dotika, pri čemer pokaže, da se slednja zvede na prepoved olfaktornega stika. Članek izpostavlja nekatera ključna ujemanja med psihoanalitično teorijo analne seksualnosti ter ekskrementalnega objekta na eni in analizo zdravodušnega temperamenta pri Williamu Jamesu na drugi strani, da bi na tej osnovi osvetlil logiške in ontološke prvine koncepta umazanije.

Več na: https://www.analecta.si/trgovina/revija-problemi/problemi-9-10-2024/

Fotografija: ale mercado (Creative Commons)

07/01/2025

📚 𝐀𝐧𝐝𝐫𝐞𝐰 𝐂𝐮𝐭𝐫𝐨𝐟𝐞𝐥𝐥𝐨 v tej prelomni knjigi raziskuje enega najbolj intrigantnih likov svetovne književnosti skozi prizmo filozofije in negativnosti. 𝐕𝐬𝐞 𝐳𝐚 𝐧𝐢𝐜̌. 𝐇𝐚𝐦𝐥𝐞𝐭𝐨𝐯𝐚 𝐧𝐞𝐠𝐚𝐭𝐢𝐯𝐧𝐨𝐬𝐭 je doslej najtemeljitejša študija številnih vezi med Hamletom in filozofijo, ki razkriva, zakaj se je skoraj vsak velik mislec moderne dobe – od Kanta, Hegla in Kierkegaarda do Nietzscheja, Heideggra in Lacana – soočil s Hamletom kot ključnim preizkusnim kamnom svojih teorij. ✍️

prevod Marija Zlatnar Moe

06/01/2025

📣 Vabljeni na večer filozofije!
V petek, 10. 1. ob 20:00 v Cankarjevem domu gostimo Andrewa Cutrofella, filozofa in avtorja, ki bo skozi misel Hamleta in Lichtenberga spregovoril o vlogi in možnostih kritičnega mišljenja danes.
Povezava do dogodka in brezplačnih vstopnic: https://www.cd-cc.si/kultura/literatura-in-humanistika/vec-je-stvari-na-nebu-in-na-zemlji
Kaj lahko filozofija ponudi svetu, ki se vse bolj približuje robu? Pridružite se pogovoru o presežkih sveta in filozofije ter njihovem pomenu za naš čas.
📍 Cankarjev dom, petek, 10. 1. ob 20:00
Ne zamudite! ✨

(𝐷𝘰𝑔𝘰𝑑𝘦𝑘 𝑗𝘦 𝘥𝑒𝘭 𝘱𝑟𝘰𝑔𝘳𝑎𝘮𝑎 𝑙𝘪𝑡𝘦𝑟𝘢𝑟𝘯𝑒 𝑝𝘳𝑖𝘳𝑒𝘥𝑖𝘵𝑣𝘦, 𝑘𝘪 𝘨𝑎 𝑠𝘰𝑓𝘪𝑛𝘢𝑛𝘤𝑖𝘳𝑎 𝐽𝘢𝑣𝘯𝑎 𝑎𝘨𝑒𝘯𝑐𝘪𝑗𝘢 𝘻𝑎 𝑘𝘯𝑗𝘪𝑔𝘰 𝘙𝑒𝘱𝑢𝘣𝑙𝘪𝑘𝘦 𝘚𝑙𝘰𝑣𝘦𝑛𝘪𝑗𝘦 (𝐽𝘈𝐾))

Kot izhodišče pogovorov o možnosti filozofskega mišljenja lahko služi citat iz Hamleta: »There are more things in heaven and earth, Horatio, / Than are dreamt of in your philosophy.« »Več je stvari na nebu in na zemlji, Horacij, / kot se lahko sanja tvoji filozofiji.« To so Hamletove besed...

06/01/2025

📣 Izšli so novi 𝐏𝐫𝐨𝐛𝐥𝐞𝐦𝐢! 𝐒̌𝐭𝐞𝐯𝐢𝐥𝐤𝐚 𝟗-𝟏𝟎/𝟐𝟎𝟐𝟒 prinaša izjemno zanimive tekste o fotografiji, glasbi, farmakologiji, Spinozi in razmerju med seksualnostjo ter analnostjo – z osrednjim prevodom Lou Andreas-Salomé »Analno« in »seksualno«. ✨

Več o novi številki: https://www.analecta.si/trgovina/revija-problemi/problemi-9-10-2024/

27/12/2024

V Problemih 7-8/2024 preberite:

Tomo Stanič:
»Učinek resničnosti. Zapisi o fotografiji I«

Članek je prvi del avtorjevega daljšega razmišljanja o fotografiji. V njem so na začetku postavljena tri izhodišča: 1. Fotografija ni medij, temveč diskurz. 2. Fotografija ni tehnika, ampak dispozitiv kot način gledanja in mišljenja. 3. Fotoaparat ni svojeglava črna skrinjica, ki zajema resničnost, temveč projektor (nezavedne) strasti. Izhodiščne teze so obravnavane iz različnih zornih kotov: preizprašuje pojem dokumentarne vrednosti fotografske resničnosti in pojem objektivnega odtisa podobe, indeksikalnosti; fotografsko realnost sopostavi s pojmom računalniške simulacije kot hrbtno stranjo podatkovnih baz fotografskega gradiva; razdela pojmem simulakra (Baudrillard, Deleuze) in poskus njegovega razumevanja znotraj diskurza fotografije; in še analizira učinke, ki jih na fotografijo pušča simulacija.

Številko lahko kupite na: https://www.analecta.si/.../revija.../problemi-7-8-2024/

26/12/2024

V Problemih 7-8/2024 preberite:

Gregor Moder:
»O plastičnosti mišljenja: Heglov pojem začetka«

Članek obravnava ključna vidika koncepta plastičnosti, kot ga je razumel Hegel na področju logike, zgodovine filozofije in filozofije umetnosti. Prvi vidik se navezuje na splošno razumevanje plastičnosti v zvezi s kiparsko umetnostjo, s poudarkom na zamisli o tem, kako se misel oblikuje skozi dialog. Drugi vidik se nanaša na pojem absolutnega začetka v znanosti. Ob sklicevanju na Herderjevo razlago plastičnosti, ki poudarja edinstveno naravo dotika kot edinega čuta, pri katerem je zaznavanje inherentno povezano s tem, da si zaznan, avtor opozori, da gre pri absolutnem začetku pri Heglu za drugačno vrsto plastičnosti, za plastičnost kot nekakšen »dotik praznine«. Avtor predlaga, da lahko Heglov pogled na umetnost kot na kohezivno celoto, izdelano iz enega samega odlitka, služi kot povezava med tema dvema različnima koncepcijama plastičnosti.

Številko lahko kupite na: https://www.analecta.si/.../revija.../problemi-7-8-2024/