Homopolitikus

24/12/2024

Naj vam novo leto prinese pogum, da ne boste zgolj brali, temveč tudi iskali globlje pomene, in da boste vedno odprti za resnico, ne glede na to, kje se skriva. 🚀💡

Srečno! 🎉

21/11/2024

Četrtek je dan za .

V tokratni kolumni Peter Aleksander Bizjak analizira možnosti uspešne evropske regulacije umetne inteligence. Sprašuje se, ali ni ta tematika preveč večplastna in dinamična, da bi jo lahko učinkovito urejali. Prav tako se osredotoča na pomanjkljivosti ureditve, ki pušča preveč prostora za različne interpretacije.

V nasprotju s splošnim prepričanjem je artificial intelligence (AI) oziroma umetna inteligenca izjemno široko področje znanosti. Ste vedeli, da njene korenine segajo v petdeseta leta prejšnjega…

24/10/2024

Četrtek je dan za .

V tokratni kolumni se Tisa Pavlovčič posveča vprašanju demence in ugotavlja, da je osveščanje o njej ob velikih koristih povzročilo tudi nekaj škode. Pri nekaterih ljudeh namreč vodi v večjo zaskrbljenost in občutek nemoči. Zaradi nje so bolj zaskrbljeni tisti z boljšimi kognitivnimi sposobnostmi – to nakazuje, da lahko ozaveščanje brez ustreznih rešitev povzroči dodatno psihološko breme. Zato jim moramo ponuditi več kot zgolj informacije.

Demenca, napredujoča kronična bolezen možganov, je v zadnjih letih vse bolj prisotna v javnem diskurzu. Kampanje, kot so septembrski mesec ozaveščanja, izobraževalni dogodki in brošure…

12/10/2024

Ana Pavlič za 24ur.com: »Zakaj pišem o tem? Ker ne bi smele biti utišane, nikoli in nikdar, še posebej ne zaradi tega, kaj se odločimo, ko zanosimo. To pišem za vse naše hčere. To pišem, ker (po)govora o splavu ne smemo prepustiti tistim, ki ga uporabljajo kot orodje ustrahovanja, manipuliranja in diskriminiranja! To pišem, ker moramo odločitve sprejemati vsaka zase, za svoja telesa, v skladu s svojimi željami in pričakovanji.«

Še preden sem se pred leti začela profesionalno ukvarjati z enakostjo spolov, sem kot ženska neenakost seveda že živela. Tako kot druge sem na svoji poti, na svoji koži in v svojih razmišljanjih večkrat občutila pritiske ženske manjvrednosti. Tako je bilo tudi pred leti, ko sem se soočila...

11/10/2024

Četrtek je dan za .

V tokratni kolumni Ana Pavlič razkriva, kako se je sama soočila s splavom, s to z ustavo zagotovljeno temeljno pravico vsake ženske. Pri tej odločitvi se je srečala s stigmatiziranjem: v družbi, krogu svojih bližnjih in žal, tudi pri zdravstvenem osebju. Zato upa, da je danes drugače, a hkrati opaža, da se pravice žensk manjšajo. Moški klečijo, ker se bojijo za našo prihodnost in ker si želijo, da smo bolj tiho in da več rojevamo, poudarja.

Še preden sem se pred leti začela profesionalno ukvarjati z enakostjo spolov, sem kot ženska neenakost seveda že živela. Tako kot druge sem na svoji poti, na svoji koži in v svojih razmišljanjih…

26/09/2024

Četrtek je dan za .

V tokratni kolumni Tibor Rutar analizira, kako dobro ali slabo živimo danes doma in po svetu. Večina v razvitih in razvijajočih se državah namreč zmotno verjame, da se je v zadnjih 20 letih svetovna ekstremna revščina povečala. Takšna družboslovna nepismenost je pogosta, vendar je ne bi smeli jemati kot nedolžno zanimivost, saj se na njeni podlagi odločajo volivci, poudarja.

Večina v razvitih in razvijajočih se državah zmotno verjame, da se je v zadnjih 20 letih svetovna ekstremna revščina povečala, kaže Ipsosova anketa Perils of perception (slo.

29/08/2024

Četrtek je dan za .

V tokratni kolumni Tibor Rutar analizira indeks ekonomske svobode kanadskega inštituta Fraser, do katerega imajo raziskovalci mešana stališča. Skepsa seveda ni nujno problematična; nasprotno, lahko je celo izjemno dobrodošla, saj goli obstoj merskega instrumenta še ne pomeni, da je ta tudi raziskovalno primeren. Na primeru Danske preverja njegovo uporabnost in razkriva poti za odpravo njegovih šibkih točk.

Indeks ekonomske svobode, ki ga objavlja kanadski inštitut Fraser, je za družbene analitike priročen merski inštrument. Meri pet vidikov: skromnost države, integriteto pravnega sistema in zasebne…

19/08/2024

Nastja Vidmar za 24ur.com: »Hiperproduktivna individualistična družba proizvaja vse več samooklicanih podjetniških zdravilcev, učiteljev, šamanov, gurujev, ki se osredotočajo na dobiček, samoizpopolnjevanje, samouresničevanje in doseganje osebnega miru, največkrat na račun širših družbenih vprašanj. Namesto da bi newageevske prakse predstavljale pristen korak v človekovem duhovnem razvoju, pogosto dosegajo prav nasprotno.«

V postmoderni kulturi poznega potrošniškega kapitalizma postaja novodobna priljubljena duhovnost ali tako imenovani "new age" ena najbolj donosnih industrij, ki vse bolj jasno kaže svoje kolonialne temelje in usmeritve. Kolonialno izkoriščanje tujih in "eksotičnih" duhovnih tradicij prežema t...

15/08/2024

Četrtek je dan za .

V tokratni kolumni Nastja Vidmar analizira novodobno duhovnost oziroma new age. Ta postaja ena najbolj donosnih industrij, vendar ima na sebi madež: prežema jo kolonialno izkoriščanje tujih in "eksotičnih" duhovnih tradicij. Hkrati se močno ujema s kapitalističnimi vrednotami, ki krepijo in spodbujajo individualizem, kontinuirano proizvodnjo in potrošnjo ter poblagovljenje duhovnih praks.

V postmoderni kulturi poznega potrošniškega kapitalizma postaja novodobna priljubljena duhovnost ali tako imenovani new age ena najbolj donosnih industrij, ki vse bolj jasno kaže svoje kolonialne…

29/07/2024

Tibor Rutar za 24ur.com: »Ekonomska svoboda statistično napoveduje večjo gospodarsko rast. Prav tako je povezana z večjo srečo oziroma zadovoljstvom z življenjem. Več ekonomske svobode običajno pomeni večjo zaščito človekovih pravic, izboljšano življenje žensk ter pogosto vodi k zmanjšanju spolne vrzeli. Velikokrat gre z roko v roki z manj konflikta in več miru.«

Včasih so kritiki neoliberalizma radi trdili, da so prostotržne reforme slabe zato, ker ne uspejo zadostiti niti svojim lastnim ciljem večanja gospodarske rasti in izboljševanja življenjskega standarda. Te kritike so sčasoma nekoliko potihnile, saj je bilo očitno, da prosti trgi nimajo veliki...

25/07/2024

Četrtek je dan za .

V tokratni kolumni Tibor Rutar razmišlja, da moramo, kljub težavam, s katerimi se soočamo danes in se bomo verjetno vedno soočali, trezno ocenjevati prednosti in slabosti ekonomske odprtosti. Poceni slogani o neoliberalnih pošastih k temu ne prispevajo. To izrazito čustveno nabito in empirično šibko utemeljeno sovraštvo, ki ga izražajo nekateri intelektualci, je svojevrsten družbeni pojav, ki bi zahteval posebno raziskovanje, je prepričan.

Včasih so kritiki neoliberalizma radi trdili, da so prostotržne reforme slabe zato, ker ne uspejo zadostiti niti svojim lastnim ciljem večanja gospodarske rasti in izboljševanja življenjskega…

11/07/2024

Četrtek je dan za .

V tokratni kolumni Tisa Pavlovčič analizira, kako je elektroencefalografija (EEG), ki je nedavno praznovala 100. obletnico, vplivala na spopadanje z demenco. Ta metoda za merjenje možganske aktivnosti v kombinaciji s sodobno tehnologijo omogoča testiranje za ugotavljanje posebnosti v možganskem ritmu. Njegov rezultat prinaša boljšo opredelitev, ali imamo težave s spominom zaradi začetne stopnje bolezni ali gre za običajno pozabljanje, ki ga prinesejo leta in staranje.

Pred dnevi smo obeležili že 100-letnico elektroencefalografije (EEG), metode za merjenje možganske aktivnosti. Ob tem se nam vsem, ki se ukvarjamo z njeno praktično uporabo…

27/06/2024

Četrtek je dan za .

V tokratni kolumni Igor Zidarič analizira razmere na Zahodnem Balkanu po sprejetju resolucije v Generalni skupščini Združenih narodov, s katero so 11. julij razglasili za mednarodni dan spomina na srebreniški genocid. V primeru njenega sprejetja so nekateri politični voditelji strašili z nestabilnostjo v balkanskem sodu smodnika. Pri tem so dogajanje obrnili v svojo korist ter ga izkoristili za širjenje protizahodnih dezinformacij in narativov.

Generalna skupščina Združenih narodov je 23. maja sprejela resolucijo, s katero je 11. julij razglasila za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici ter obsodila njegovo zanikanje in…

13/06/2024

Četrtek je dan za .

V tokratni kolumni Nastja Vidmar pojasnjuje, kako se začne genocid. Ne začne se s plinskimi celicami ali iztrebljanjem ljudi, ampak z razčlovečenjem. Da bi opazili, kako pomembno vlogo igra ta danes, nam ni treba daleč niti v geografskem niti v zgodovinskem smislu. To je eden najbolj normaliziranih in globoko ponotranjenih konceptov tako na ravni posameznika kot tudi na ravni širše družbe in institucij. Vendar se proti temu lahko borimo.

Da bi opazili, kako pomembno vlogo igra dehumanizacija ali razčlovečenje v današnji družbi, nam ni treba daleč niti v geografskem niti v zgodovinskem smislu. Dehumanizacija je eden najbolj…

30/05/2024

Četrtek je dan za . V tokratni kolumni Matej Svetina analizira različne vidike legalizacije konoplje za omejeno osebno rabo in v medicinske namene.

Modernizacija zakonodaje bi omogočila raziskovanje družbenih učinkov njene uporabe – predvsem zmanjšala negativne posledice pri tem – ter hkrati zmanjšala diskriminacijo in stigmatizacijo uporabnikov, je prepričan. Prav tako meni, da obstoječa prohibicija ne ščiti mladostnikov, saj črni trg ne pozna starostnih omejitev.

Narod si bo pisal sodbo sam, ne NIJZ mu je ne bo in ne Ministrstvo za zdravje. Končno je prišel čas, da lahko državljani izrazimo voljo o vprašanju modernizacije zakonodaje na področju konoplje.

20/05/2024

Ana Pavlič za 24ur.com:

"Po stoletjih prizadevanj za izboljšanje ženskega položaja v družbi ter po trudu, vloženem v kreiranje možnosti izobraževanja in zaposlovanja kot temeljnima elementoma njihove emancipacije, je jasno: svet, v katerem je ženskam omogočeno zaživeti v neodvisnosti od partnerja, očeta ali brata, je bilo treba izbojevati. In ta boj se še ni končal."

Pedagoški inštitut je pred meseci predstavil raziskavo o državljanski vzgoji in izobraževanju (ICCS 2022), ki je razkrila, da ima kar tretjina slovenskih osmošolcev in osmošolk, sodelujočih v njej, izrazito negativen odnos do enakosti spolov, priseljencev in priseljenk ter do okolja. Izsledki...

16/05/2024

Četrtek je dan za .

V tokratni kolumni Ana Pavlič spregovori o položaju žensk v družbi ter opozarja na zmotnost prepričanja, da se bo naravni red družbenega življenja s prihodnostjo kar samodejno pomikal proti enakosti spolov. Sprašuje se, kako bomo zagovarjali, da se ženske smejo ukvarjati s politiko; da se lahko odločijo za življenje, v katerem nikomur ne bodo služile kot drugi spol; da je pomembno, da se odločajo o lastnem telesu.

Pedagoški inštitut je pred meseci predstavil raziskavo o državljanski vzgoji in izobraževanju (ICCS 2022), ki je razkrila, da ima kar tretjina slovenskih osmošolcev in osmošolk, sodelujočih v njej…

06/05/2024

Tibor Rutar za 24ur.com:

"Ekonomske recesije, kljub vztrajnemu finančnemu pesimizmu zadnjih nekaj let, ni bilo. Še več: mnogi kazalniki življenjskega standarda in ekonomskih okoliščin slikajo precej drugačno podobo, kot jo subjektivno doživljamo. Ne gre torej za 'pravo' recesijo, marveč bolj za 'recesijo občutkov'."

Na evro območju je oktobra leta 2022 letna stopnja rasti cen dobrin in storitev znašala nekaj več kot 10 odstotkov. Ljudje so to razumljivo doživeli kot izrazito negativen ekonomski šok. Med letoma 2010 in 2020 so bili namreč navajeni na stopnjo inflacije, ki je bila precej nižja od dveh odst...