Contact information, map and directions, contact form, opening hours, services, ratings, photos, videos and announcements from Homopolitikus, Publisher, Dunajska cesta 106, Ljubljana.
Temeljni cilj digitalnega medija Homopolitikus je odpiranje debate v javnem prostoru o ključnih političnih in širših družbenih vprašanjih, ki se pojavljajo na politični oziroma javni in medijski agendi.
29/08/2024
Četrtek je dan za .
V tokratni kolumni Tibor Rutar analizira indeks ekonomske svobode kanadskega inštituta Fraser, do katerega imajo raziskovalci mešana stališča. Skepsa seveda ni nujno problematična; nasprotno, lahko je celo izjemno dobrodošla, saj goli obstoj merskega instrumenta še ne pomeni, da je ta tudi raziskovalno primeren. Na primeru Danske preverja njegovo uporabnost in razkriva poti za odpravo njegovih šibkih točk.
Indeks ekonomske svobode, ki ga objavlja kanadski inštitut Fraser, je za družbene analitike priročen merski inštrument. Meri pet vidikov: skromnost države, integriteto pravnega sistema in zasebne…
19/08/2024
Nastja Vidmar za 24ur.com: »Hiperproduktivna individualistična družba proizvaja vse več samooklicanih podjetniških zdravilcev, učiteljev, šamanov, gurujev, ki se osredotočajo na dobiček, samoizpopolnjevanje, samouresničevanje in doseganje osebnega miru, največkrat na račun širših družbenih vprašanj. Namesto da bi newageevske prakse predstavljale pristen korak v človekovem duhovnem razvoju, pogosto dosegajo prav nasprotno.«
V postmoderni kulturi poznega potrošniškega kapitalizma postaja novodobna priljubljena duhovnost ali tako imenovani "new age" ena najbolj donosnih industrij, ki vse bolj jasno kaže svoje kolonialne temelje in usmeritve. Kolonialno izkoriščanje tujih in "eksotičnih" duhovnih tradicij prežema t...
15/08/2024
Četrtek je dan za .
V tokratni kolumni Nastja Vidmar analizira novodobno duhovnost oziroma new age. Ta postaja ena najbolj donosnih industrij, vendar ima na sebi madež: prežema jo kolonialno izkoriščanje tujih in "eksotičnih" duhovnih tradicij. Hkrati se močno ujema s kapitalističnimi vrednotami, ki krepijo in spodbujajo individualizem, kontinuirano proizvodnjo in potrošnjo ter poblagovljenje duhovnih praks.
V postmoderni kulturi poznega potrošniškega kapitalizma postaja novodobna priljubljena duhovnost ali tako imenovani new age ena najbolj donosnih industrij, ki vse bolj jasno kaže svoje kolonialne…
29/07/2024
Tibor Rutar za 24ur.com: »Ekonomska svoboda statistično napoveduje večjo gospodarsko rast. Prav tako je povezana z večjo srečo oziroma zadovoljstvom z življenjem. Več ekonomske svobode običajno pomeni večjo zaščito človekovih pravic, izboljšano življenje žensk ter pogosto vodi k zmanjšanju spolne vrzeli. Velikokrat gre z roko v roki z manj konflikta in več miru.«
Včasih so kritiki neoliberalizma radi trdili, da so prostotržne reforme slabe zato, ker ne uspejo zadostiti niti svojim lastnim ciljem večanja gospodarske rasti in izboljševanja življenjskega standarda. Te kritike so sčasoma nekoliko potihnile, saj je bilo očitno, da prosti trgi nimajo veliki...
25/07/2024
Četrtek je dan za .
V tokratni kolumni Tibor Rutar razmišlja, da moramo, kljub težavam, s katerimi se soočamo danes in se bomo verjetno vedno soočali, trezno ocenjevati prednosti in slabosti ekonomske odprtosti. Poceni slogani o neoliberalnih pošastih k temu ne prispevajo. To izrazito čustveno nabito in empirično šibko utemeljeno sovraštvo, ki ga izražajo nekateri intelektualci, je svojevrsten družbeni pojav, ki bi zahteval posebno raziskovanje, je prepričan.
Včasih so kritiki neoliberalizma radi trdili, da so prostotržne reforme slabe zato, ker ne uspejo zadostiti niti svojim lastnim ciljem večanja gospodarske rasti in izboljševanja življenjskega…
11/07/2024
Četrtek je dan za .
V tokratni kolumni Tisa Pavlovčič analizira, kako je elektroencefalografija (EEG), ki je nedavno praznovala 100. obletnico, vplivala na spopadanje z demenco. Ta metoda za merjenje možganske aktivnosti v kombinaciji s sodobno tehnologijo omogoča testiranje za ugotavljanje posebnosti v možganskem ritmu. Njegov rezultat prinaša boljšo opredelitev, ali imamo težave s spominom zaradi začetne stopnje bolezni ali gre za običajno pozabljanje, ki ga prinesejo leta in staranje.
Pred dnevi smo obeležili že 100-letnico elektroencefalografije (EEG), metode za merjenje možganske aktivnosti. Ob tem se nam vsem, ki se ukvarjamo z njeno praktično uporabo…
27/06/2024
Četrtek je dan za .
V tokratni kolumni Igor Zidarič analizira razmere na Zahodnem Balkanu po sprejetju resolucije v Generalni skupščini Združenih narodov, s katero so 11. julij razglasili za mednarodni dan spomina na srebreniški genocid. V primeru njenega sprejetja so nekateri politični voditelji strašili z nestabilnostjo v balkanskem sodu smodnika. Pri tem so dogajanje obrnili v svojo korist ter ga izkoristili za širjenje protizahodnih dezinformacij in narativov.
Generalna skupščina Združenih narodov je 23. maja sprejela resolucijo, s katero je 11. julij razglasila za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici ter obsodila njegovo zanikanje in…
13/06/2024
Četrtek je dan za .
V tokratni kolumni Nastja Vidmar pojasnjuje, kako se začne genocid. Ne začne se s plinskimi celicami ali iztrebljanjem ljudi, ampak z razčlovečenjem. Da bi opazili, kako pomembno vlogo igra ta danes, nam ni treba daleč niti v geografskem niti v zgodovinskem smislu. To je eden najbolj normaliziranih in globoko ponotranjenih konceptov tako na ravni posameznika kot tudi na ravni širše družbe in institucij. Vendar se proti temu lahko borimo.
Da bi opazili, kako pomembno vlogo igra dehumanizacija ali razčlovečenje v današnji družbi, nam ni treba daleč niti v geografskem niti v zgodovinskem smislu. Dehumanizacija je eden najbolj…
30/05/2024
Četrtek je dan za . V tokratni kolumni Matej Svetina analizira različne vidike legalizacije konoplje za omejeno osebno rabo in v medicinske namene.
Modernizacija zakonodaje bi omogočila raziskovanje družbenih učinkov njene uporabe – predvsem zmanjšala negativne posledice pri tem – ter hkrati zmanjšala diskriminacijo in stigmatizacijo uporabnikov, je prepričan. Prav tako meni, da obstoječa prohibicija ne ščiti mladostnikov, saj črni trg ne pozna starostnih omejitev.
Narod si bo pisal sodbo sam, ne NIJZ mu je ne bo in ne Ministrstvo za zdravje. Končno je prišel čas, da lahko državljani izrazimo voljo o vprašanju modernizacije zakonodaje na področju konoplje.
20/05/2024
Ana Pavlič za 24ur.com:
"Po stoletjih prizadevanj za izboljšanje ženskega položaja v družbi ter po trudu, vloženem v kreiranje možnosti izobraževanja in zaposlovanja kot temeljnima elementoma njihove emancipacije, je jasno: svet, v katerem je ženskam omogočeno zaživeti v neodvisnosti od partnerja, očeta ali brata, je bilo treba izbojevati. In ta boj se še ni končal."
Pedagoški inštitut je pred meseci predstavil raziskavo o državljanski vzgoji in izobraževanju (ICCS 2022), ki je razkrila, da ima kar tretjina slovenskih osmošolcev in osmošolk, sodelujočih v njej, izrazito negativen odnos do enakosti spolov, priseljencev in priseljenk ter do okolja. Izsledki...
16/05/2024
Četrtek je dan za .
V tokratni kolumni Ana Pavlič spregovori o položaju žensk v družbi ter opozarja na zmotnost prepričanja, da se bo naravni red družbenega življenja s prihodnostjo kar samodejno pomikal proti enakosti spolov. Sprašuje se, kako bomo zagovarjali, da se ženske smejo ukvarjati s politiko; da se lahko odločijo za življenje, v katerem nikomur ne bodo služile kot drugi spol; da je pomembno, da se odločajo o lastnem telesu.
Pedagoški inštitut je pred meseci predstavil raziskavo o državljanski vzgoji in izobraževanju (ICCS 2022), ki je razkrila, da ima kar tretjina slovenskih osmošolcev in osmošolk, sodelujočih v njej…
06/05/2024
Tibor Rutar za 24ur.com:
"Ekonomske recesije, kljub vztrajnemu finančnemu pesimizmu zadnjih nekaj let, ni bilo. Še več: mnogi kazalniki življenjskega standarda in ekonomskih okoliščin slikajo precej drugačno podobo, kot jo subjektivno doživljamo. Ne gre torej za 'pravo' recesijo, marveč bolj za 'recesijo občutkov'."
Na evro območju je oktobra leta 2022 letna stopnja rasti cen dobrin in storitev znašala nekaj več kot 10 odstotkov. Ljudje so to razumljivo doživeli kot izrazito negativen ekonomski šok. Med letoma 2010 in 2020 so bili namreč navajeni na stopnjo inflacije, ki je bila precej nižja od dveh odst...
02/05/2024
Četrtek je dan za . V tokratni kolumni Tibor Rutar predstavi pogled na vihravo ekonomsko situacijo zadnjih let. V evroobmočju je oktobra leta 2022 letna stopnja rasti cen dobrin in storitev znašala nekaj več kot deset odstotkov.
»Ljudje so to doživeli kot izrazito negativen ekonomski šok. Občutek negotovosti in frustracije je bil naravni odziv na te nenavadne okoliščine. Zaradi njih so se mnogi vsaj začasno znašli v nezavidljivi finančni situaciji. Toda k sreči se je v zadnjem letu vrtoglava rast cen začela umirjati,« ugotavlja.
V evroobmočju je oktobra leta 2022 letna stopnja rasti cen dobrin in storitev znašala nekaj več kot deset odstotkov. Ljudje so to razumljivo doživeli kot izrazito negativen ekonomski šok.
22/04/2024
Tisa Pavlovčič za 24ur.com:
"Pot do točke, ko si priznamo, da sami ne zmoremo več, je dolga. Ničkolikokrat se začne z neustreznim prepričanjem posameznikov, ki spremembe v obnašanju svojih svojcev pripisujejo njihovim letom. Zakaj? Nam strah preprečuje, da bi se o demenci primerno izobrazili in na ta način bolje razumeli potrebe (in zmožnosti!) oseb z njo? Smo zaradi stigme še vedno ohromljeni za primernejšo obravnavo obolelih?"
O njej se v Sloveniji resda govori vse pogosteje, a je še vedno močno zaznamovana s stigmo. Prav stigma okrni vsa področja, ki so ključna za uspešnejše spoprijemanje s to boleznijo: od preventive in zgodnjega odkrivanja do spopadanja z njo in oskrbo obolelih.
18/04/2024
Četrtek je dan za . V tokratni kolumni Tisa Pavlovčič spregovori o demenci, bolezni, s katero se doma in po svetu sooča vse več ljudi. Kot družba si pred tem prevečkrat zatiskamo oči in z njo povezane teme pometamo pod preprogo.
»Vse dokler se tiho, a odločno ne prikrade v naše domove in močno poseže v naša življenja. Zmotna je miselnost, da je to le nesrečna loterija. Z ustreznim ravnanjem, ki je povezano z našim življenjskim slogom, bi namreč lahko preprečili ali vsaj odložili do kar 40 odstotkov vseh primerov te bolezni,« poudarja.
O njej se v Sloveniji resda govori vse pogosteje, a je še vedno močno zaznamovana s stigmo. Prav stigma okrni vsa področja, ki so ključna za uspešnejše spoprijemanje s to boleznijo: od preventive in…
08/04/2024
Ana Pavlič za 24ur.com:
»Romi in Rominje, podobno kot podalpske domorodke in domorodci, seveda ne predstavljajo homogene skupine. Njihovih izkušenj ne smemo posploševati; odvisne so od različnih dejavnikov in okoliščin. A njihove prihodnosti ne bi smeli prepustiti sreči ali nesreči, v katero se rodijo, dobri roki pri izbiri šole, zdravniškega osebja ali naklonjenosti zvezd.«
8. aprila obeležujemo mednarodni dan Romov in Rominj. Evropska unija se na ta dan tradicionalno pokloni tej največji etnični manjšini znotraj evropske skupnosti solidarnosti in napredka. Ob tem priročno pozabi na različne pobude kriminaliziranja, patologiziranja in diskriminiranja skupnosti, k...
04/04/2024
Četrtek je dan za . V tokratni kolumni Ana Pavlič pred ponedeljkovim svetovnim dnevom Romov opozarja na nezavidljiv položaj te skupnosti pri nas, še posebej žensk. Te se soočajo tako z diskriminacijo na podlagi etnične pripadnosti kot tudi na podlagi spola.
»Rominje, podobno kot 'civilke', ostajajo primarne skrbnice potomstva. Gotovo otroke pospremijo čez prag izobraževalnega sistema v dobri veri, da bi jim izobrazba omogočila lažje krmarjenje skozi življenje. Vendar se slednji vseeno srečujejo z različnimi praksami ohranjanja romske drugosti,« opozarja. Hkrati preizprašuje naše še vedno trajajoče diskriminiranje te skupnosti.
aprila obeležujemo mednarodni dan Romov in Rominj. Evropska unija se na ta dan tradicionalno pokloni tej največji etnični manjšini znotraj evropske skupnosti solidarnosti in napredka.
11/03/2024
Nastja Vidmar za 24ur.com:
"Četudi danes poznamo mnogo pristopov za obravnavo in zdravljenje travm, pa se jih še vedno lotevamo predvsem na individualni ravni ter v okviru obstoječih terapevtskih pristopov, ki niso nujno najbolj uspešni in so običajno precej dolgotrajni. Mnogi zato poudarjajo, da prekinitev kroga travme ni možna zgolj v okviru ustaljenih individualiziranih pristopov in praks, ki posameznika izolirajo in ga »iztrgajo« iz zgodovinskih in aktualnih družbenih pogojev, ki so največkrat ključen del travme ali celo vzrok zanjo. Prekinitev kroga travme posameznika lahko poteka le ob sprotnem zdravljenju in spreminjanju družbenih pogojev, ki te travme ne samo dopuščajo, ampak tudi povzročajo, prav tako pa je prekinitev kroga kolektivnih in družbenih travm mogoča le ob zdravljenju posameznika; iti mora torej za vzporeden, dvosmeren proces."
V današnjem času se vse pogosteje srečujemo z besedo travma. Opaziti je, da se mnogi vse bolj zavedamo, da nerešeni vzorci, nenaslovljene travme in nezaceljene rane močno vplivajo na naše vsakdanje življenje; na partnerske, prijateljske in družinske odnose, na odnos do sebe in drugih bitij, ...
07/03/2024
Četrtek je dan za Homopolitikus. V tokratni kolumni Nastja Vidmar analizira posledice nepredelanih travm, ne le na posameznika, ampak širšo družbo.
"Travme so lahko individualne, lahko pa so tudi zgodovinske, kolektivne ali medgeneracijske in so prav zato zelo kompleksne, globoke in med seboj močno prepletene, kot take pa ne vplivajo zgolj na posameznika, ampak na celotno družbo /.../ Soočeni smo torej s precej težko nalogo, kajti če se želimo celovito lotiti individualnih travm, ki so v mnogih primerih družbeno pogojene in posledično vplivajo nazaj na družbo, moramo ne samo razumeti, kako travme vplivajo na psihologijo, biologijo in duhovnost posameznika, ampak moramo to znanje vključiti v širši družbenopolitični in navsezadnje tudi okoljski kontekst. Ljudje namreč nismo osamljeni otoki, individualizirana in izolirana bitja, temveč smo večdimenzionalna bitja, ki smo ne samo vključeni v naravne in družbene sisteme ter skupnosti, temveč smo tudi njihov sestavni del."
V današnjem času se vse pogosteje srečujemo z besedo travma. Opaziti je, da se mnogi vse bolj zavedamo, da nerešeni vzorci, nenaslovljene travme in nezaceljene rane močno vplivajo na naše vsakdanje…
04/03/2024
Matej Svetina za 24ur.com:
"Legalizacija konoplje v Nemčiji ni zgolj pravna ali politična reforma, temveč je odraz širše družbene in kulturne premene, ki presega meje ene države. Predstavlja odlično priložnost za refleksijo o vrednotah, ki jih kot družba negujemo, in odprtosti do sprememb, ki lahko prispevajo k bolj zdravi in pravičnejši družbi. Dejstvo je, da stojimo na razpotju /.../ Prihodnost konoplje ni zgolj v liberalnejši ureditvi, temveč predvsem v njenem celostnem razumevanju in odgovorni uporabi, ki mora biti podkrepljena z znanstvenimi spoznanji in družbeno soodgovornostjo."
Nemčija je nedavno sprejela odločitev, ki je presegla pričakovanja mnogih – legalizirala je konopljo. Da, prav ta država, za katero velja stereotip strogosti, zadnjih nekaj let razkriva povsem drugačno sliko. Sliko države, ki je brezpogojno pripravljena sprejeti liberalne reforme v korist sv...
29/02/2024
Četrtek je dan za . V tokratni kolumni Matej Svetina predstavlja sprejem nove zakonodaje na področju. legalizacije konoplje v Nemčiji ter preizprašuje konzervativno vlogo Slovenije pri implementaciji sprememb.
"Nemčija je nedavno sprejela odločitev, ki je presegla pričakovanja mnogih – legalizirala je konopljo. Da, prav ta država, za katero velja stereotip strogosti, zadnjih nekaj let razkriva povsem drugačno sliko. Sliko države, ki je brezpogojno pripravljena sprejeti liberalne reforme v korist svojih državljanov. Med tem, ko Nemčija sledi trendu modernizacije zakonodaje na področju prepovedanih drog, se Slovenija, po dolgem obdobju zatišja, ponovno sooča z vprašanjem konoplje, tokrat na ravni Državnega sveta."
Nemčija je nedavno sprejela odločitev, ki je presegla pričakovanja mnogih – legalizirala je konopljo. Da, prav ta država, za katero velja stereotip strogosti, zadnjih nekaj let razkriva povsem…
15/02/2024
Četrtek je dan za . V tokratni kolumni dr. Tibor Rutar odgovarja, zakaj zgolj moraliziranje ne bo rešilo podnebne krize:
"Prejšnji teden smo ugotovili, da smo v zadnjih 12 mesecih prvič presegli simbolično omejitev segrevanja ozračja za 1,5 °C v primerjavi s predindustrijskim povprečjem. Prečkanje te omejitve, ki je bila leta 2015 vzpostavljena v kontekstu Pariškega sporazuma, je slabo – zelo slabo. Antropogene podnebne spremembe ostajajo ena najresnejših nevarnosti, ki čakajo človeštvo v 21. stoletju in katerih dejanske posledice čutimo že nekaj časa. Naivno in, kot bom pokazal, neproduktivno vprašanje se zato pogosto glasi: »Zakaj se ničesar še nismo naučili?« Kako je možno, da se še vedno ne obnašamo v skladu s to nevarnostjo? Kako je možno, da se povprečni človek sploh ne zaveda prepada, proti kateremu drvimo?"
Prejšnji teden smo ugotovili, da smo v zadnjih 12 mesecih prvič presegli simbolično omejitev segrevanja ozračja za 1,5 °C v primerjavi s predindustrijskim povprečjem. Prečkanje te omejitve…
12/02/2024
Peter Aleksander Bizjak:
"Temeljni izziv pri e-glasovanju je zanesljiva avtentikacija in avtorizacija volivcev, kar pomeni zagotoviti, da vsak glas odda zakoniti volilni upravičenec, ne da bi omogočili lažno predstavljanje volivca ali dvojno glasovanje. To vključuje izvajanje varnih mehanizmov za večfaktorsko avtentikacijo (MFA), ki lahko združujejo nekaj, kar volivec pozna (gesla, kode PIN), nekaj, kar volivec ima (pametne kartice, mobilne naprave), in nekaj, kar volivec je (biometrični podatki). /.../ Varovanje zasebnosti volivcev in zagotavljanje anonimnosti glasovanja je bistvenega pomena za spoštovanje tajnosti glasovanja. /.../ Ali so izkoriščanja možna kljub varnostnim ukrepom? Seveda."
Prizadevanje za sisteme e-glasovanja predstavlja pomemben premik v tem, kako demokracije izvajajo volitve. Ta prehod pa je zajet v polemike in pomisleke glede kibernetske varnosti, kar so še posebej…
29/01/2024
Dr. Tibor Rutar za 24ur.com:
"Bogate države, kot je ZDA, imajo izjemno nizko verjetnost, da doživijo državljansko vojno. /.../ Škoda in ne popolnoma brez nevarnosti bi bilo, če bo Trump 5. novembra letos zmagal. Trenutno v primerjavi z Bidnom nima nič boljših verjetnosti za ta izkupiček. Toda če bo postal predsednik, se svet ne bo končal. In tudi ameriška demokracija skoraj gotovo ne bo padla."
6. januarja pred tremi leti so bile Združene države Amerike dozdevno na dramatični preizkušnji. Podporniki takrat še sedečega predsednika Donalda Trumpa so zaradi štetja glasov (in rezultatov) po volitvah za člane senata protestirali na Kapitolskem griču v Washingtonu pred zgradbo, v kateri...
25/01/2024
Četrtek je dan za . V tokratni kolumni dr. Tibor Rutar analizira, ali lahko ameriška demokracija - v primeru Trumpove izvolitve - pade.
"Moja napoved je, da so globoke, resne skrbi najverjetneje neutemeljene – kljub temu da je Trump gotovo avtoritarec, ki škoduje idealu in praksi liberalne demokracije. Res je, da bodo ZDA v veliko ugodnejšem položaju – moralno, politično, pravno, družbeno – če namesto Trumpa zmaga Biden. Res je, da obstaja nekaj možnosti, da bo Trump udejanjil svojo neliberalno, avtoritarno vizijo, če se vrne v Belo hišo. Toda ameriška demokracija bo skoraj gotovo preživela ..."
januarja pred tremi leti so bile Združene države Amerike dozdevno na dramatični preizkušnji. Podporniki takrat še sedečega predsednika Donalda Trumpa so zaradi štetja glasov (in rezultatov) po…
Be the first to know and let us send you an email when Homopolitikus posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.
Temeljni cilj digitalnega medija Homopolitikus je odpiranje debate v javnem prostoru o ključnih političnih in širših družbenih vprašanjih, ki se pojavljajo na politični oziroma javni in medijski agendi. Cilj je sistematično tematiziranje odnosa med kritičnim mišljenjem in politiko, s čimer si želimo, da se v sprejemanje političnih odločitev vključijo znanja, dejstva in dejanske potrebe državljanov. Dodatno ambicijo predstavlja naša odločitev, da z odpiranjem razprave v javnosti spodbudimo uporabo znanja, primarno s področja družboslovja in humanistike, kot temeljnega orodja za razvoj družbe.
Za uresničevanje izpostavljenih ciljev portal Homopolitikus posebno pozornost namenja političnim vprašanjem. Pod okriljem kulturne globalizacije se v današnjem svetu vzpostavlja sveženj kulturnih vrednot in prepričanj, ki so najbolj vidni pri kulturi potrošništva, ki je neposredno povezana z oblikovanjem globalnega kapitalističnega trga. V takšni situaciji politična okolja nacionalnih držav doživljajo spremembe, posledice pa se kažejo v hitro spreminjajočem se političnem trgu, krhkih odnosih med strankami in volivci, prevladi elementov retorike kot oblike politične manipulacije, večjem deležu oglaševalskih vsebin v informativnem programu medijev in v postopnem drobljenju tako imenovane javne sfere. Temu bi dodali še spremembe v politiki, ki jih je prinesel tehnološki razvoj in dominacija medijev, pod vplivom katerih se spreminja tudi demokracija, ki ne predstavlja fiksne komoditete ampak vrednoto, za katero se je nenehno potrebno boriti.
Kljub številnim pobudam in iniciativam strokovna debata o teh vprašanjih pogosto ostaja na margini javnega diskurza, ker se omenjenim vprašanjem v glavnem namenja premalo pozornosti. Po drugi strani sistemski poskusi odločevalcev, da se o omenjenih področjih kritično razpravlja, v praksi praktično ne obstajajo. V tem kontekstu Homopolitikus predstavlja platformo za odprt in konstruktiven dialog o aktualnih političnih vprašanjih in možnostih za alternativne rešitve ter izpopolnitev teoretskih razprav, ki so nujno potrebne zaradi permanentnega zanemarjanja nekaterih relevantnih političnih in družbenih problemov.
Poleg do sedaj naštetega je portal Homopolitikus namenjen diseminaciji in promociji rezultatov strokovnega dela, ki obravnava praktične aspekte delovanja politike tako na nacionalni kot na lokalni in supranacionalni ravni. Na ta način portal – po vzoru nekaterih praks iz tujine – spodbuja in promovira možnost intenzivnejše uporabe strokovnega znanja pri oblikovanju javnih politik. Portal pri tem vključuje razpravo o konvencionalnih metodah ter inovativnih pristopih pri raziskovanju političnih in širših družbenih vprašanj. Namen tega je zagotavljanje boljših povezav med raziskovalci, raziskovalnimi organizacijami in javnostjo, ter odločevalci in političnimi institucijami.
Portal Homopolitikus predstavlja prostor, v katerega vabimo posameznike in organizacije, ki se ukvarjajo z raziskovalnim delom in kritičnim pogledom na dogodke v družbi. Homopolitikus torej predstavlja prostor za soočanje in izmenjavo mnenj, idej in izkušenj, kar pomeni, da pri sooblikovanju portala lahko sodeluje vsak, ki si želi na strokoven način ter z argumenti sodelovati pri raziskovanju in interpretaciji političnih in širših družbeno relevantnih vprašanj. Zainteresirani za sodelovanje lahko svoj doprinos podate v obliki teoretskih razprav, empiričnih študij, komentarjev in idej ter podobno, kot tudi preko različni iniciativ, ki potekajo na IPM group.
