04/09/2024
119 – IDRIJSKE BESEDE
Slovenija se lahko ponaša z res veliko različnimi narečji, med katera sodi tudi idrijsko. In čeprav naše narečje vsebuje veliko posebnosti, se bomo tokrat osredotočili le na nekaj idrijskih besed. Morda jih kdo od vas pozna v nekoliko drugačni obliki, morda za nekatere še niste slišali, zagotovo pa poznate še marsikatero, ki bi jo lahko dodali. Pa naj bo to le za pokušino. Priporočamo, da spodnje besedilo preberete 𝘻𝘭𝘪𝘨𝘯𝘢𝘵𝘫𝘦 in mogoče boste 𝘴𝘵𝘢𝘱𝘶𝘵𝘫𝘦 izvedeli še kaj novega. Zgodbica namenoma ni v celoti zapisana narečno, temveč izpostavlja samo nekaj besed.
Nekoč sta živela idrijski 𝘬𝘯𝘢𝘱 in njegova žena. To je bilo še preden je šel rudnik 𝘤𝘶 𝘨𝘳𝘶𝘯𝘵. Žena je bila dobra kuharica in se je v svojem 𝘧𝘪𝘳𝘵𝘢𝘩𝘶 spretno sukala za 𝘴̌𝘱𝘢𝘳𝘨𝘦𝘳𝘵𝘢𝘮, da se je celo dopoldne kadilo iz 𝘳𝘢𝘶𝘧𝘯𝘬𝘢. 𝘒𝘯𝘢𝘱 je rad sedel za mizo in pogledal, kaj se je znašlo na 𝘵𝘢𝘭𝘦𝘳𝘫𝘶. Žena je spretno uporabljala najrazličnejše sestavine, od 𝘣𝘳𝘦𝘻𝘨𝘦𝘳𝘯𝘢 in 𝘱𝘶𝘵𝘳𝘢, do 𝘴̌𝘯𝘪𝘵𝘭𝘦𝘩𝘢 iz 𝘭𝘪𝘩𝘦, da so nastale 𝘴𝘶𝘳𝘵𝘯𝘦 poslastice. 𝘒𝘯𝘢𝘱 ni bil nič 𝘢𝘵𝘭𝘪𝘩 ali pa 𝘴̌𝘵𝘪𝘵𝘬𝘢𝘶 in je vse 𝘱𝘢𝘧𝘳𝘦𝘴𝘢𝘶, samo da ni bilo 𝘱𝘭𝘦𝘶𝘬𝘶 ali pa 𝘢𝘱𝘳𝘪𝘴𝘯𝘶. Če je imelo kakšen fin 𝘻𝘶𝘴, je pomazal cila 𝘬𝘢𝘴𝘵𝘳𝘶𝘭𝘢.
Njegova žena je bila tudi sicer pridna gospodinja. Ko je bila 𝘻̌𝘪𝘩𝘵𝘢, je 𝘯𝘢𝘻̌𝘢𝘫𝘧𝘢𝘭𝘢 𝘤𝘶𝘵𝘦, odstranila vse 𝘧𝘭𝘫𝘦𝘬𝘦, 𝘤𝘶𝘵𝘦 posušila, nato pa 𝘴𝘱𝘪𝘨𝘭𝘢𝘭𝘢, včasih je celo popravila kakšen 𝘧𝘳𝘴̌𝘭𝘶𝘴, da ni šla 𝘤𝘶𝘫𝘯𝘦 𝘶 𝘧𝘢𝘭𝘪𝘮𝘦𝘯𝘵, saj 𝘴𝘰𝘶𝘥𝘰𝘶 ni bilo veliko. 𝘒𝘯𝘢𝘱 je tako v 𝘬𝘶𝘰𝘴𝘯𝘶 oziroma 𝘮𝘢𝘳𝘦𝘫𝘯 vedno imel 𝘧𝘳𝘪𝘴̌𝘯𝘶 opran 𝘮𝘰𝘯𝘵𝘭 ali pa 𝘫𝘢𝘯𝘬𝘢𝘳𝘢, v 𝘭𝘢𝘥𝘭𝘤𝘶 pa tudi 𝘧𝘳𝘪𝘴̌𝘯𝘦 𝘧𝘳𝘻𝘪𝘵𝘭𝘯𝘦. Če je bilo treba kdaj kakšno oblačilo skrajšati, si je gospodinja 𝘶𝘴̌𝘵𝘢𝘵 pomagala z 𝘻𝘪𝘩𝘳𝘩𝘢𝘫𝘤𝘢. Poskrbela je tudi za lepo posteljnino za 𝘬𝘢𝘱𝘦𝘳𝘵𝘢, včasih je kaj 𝘯𝘢𝘴̌𝘵𝘪𝘬𝘢𝘭𝘢 za na 𝘷𝘢𝘫𝘴̌𝘯𝘤𝘢, najraje pa je seveda izdelovala 𝘴̌𝘱𝘪𝘤𝘦, ki so občasno krasile 𝘧𝘪𝘳𝘭𝘦𝘯𝘬𝘦. Če se je gospodinja želela malo bolj urediti, je na glavo dala 𝘣𝘪𝘨𝘶𝘥𝘪𝘯𝘦 in si uredila 𝘬𝘳𝘢𝘶𝘻̌𝘭𝘯𝘦, kot bi imela 𝘱𝘦𝘳𝘮𝘢𝘯𝘦𝘯𝘵𝘦.
V Idriji se je 𝘥𝘶𝘳𝘩𝘮𝘢𝘳𝘴̌ kaj dogajalo. Ko je 𝘻𝘢𝘮𝘦𝘥𝘭𝘶, se je družina 𝘶𝘴̌𝘵𝘢𝘵 odpravila 𝘳𝘦𝘻𝘭𝘦𝘵, 𝘬𝘪 𝘱𝘢 𝘴𝘢𝘮 pa so šli tudi na 𝘴𝘭𝘪𝘤̌𝘶. Spomladi so uživali v ptičjem petju, včasih so kakšnega ptička imeli tudi u 𝘧𝘶𝘨𝘭𝘢𝘶𝘻̌𝘶. 𝘍𝘢𝘶𝘭𝘦𝘯𝘤𝘢𝘭 so bolj malo, so se kar znali 𝘶𝘴𝘶𝘬𝘯𝘵, včasih so 𝘬𝘯𝘢𝘱𝘪 šli na kakšen izlet s 𝘬𝘰𝘳𝘫𝘦𝘳𝘢, sicer pa so – če ni bilo preveč 𝘬𝘶𝘮𝘴̌𝘵𝘯𝘶 – pogosto sami doma kaj 𝘱𝘢𝘢𝘯𝘪𝘨𝘢𝘭, 𝘱𝘢𝘴̌𝘳𝘢𝘶𝘮𝘧𝘢𝘭 𝘪𝘯 𝘱𝘢𝘴̌𝘵𝘪𝘮𝘢𝘭, če je bilo kaj 𝘧𝘳𝘥𝘪𝘳𝘣𝘢𝘯𝘶. 𝘡̌𝘭𝘶𝘵𝘢 je bila včasih malo 𝘯𝘢𝘷𝘪𝘻̌𝘯𝘢 in 𝘯𝘢𝘨𝘮𝘢𝘩𝘯𝘢 in če so preveč 𝘻̌𝘷𝘦𝘬𝘢𝘭, je oče malo 𝘻𝘳𝘰𝘫𝘶, sicer pa so bili radi na kakšni 𝘤𝘪𝘯𝘨𝘢𝘭𝘤, igrali pa so se tudi 𝘬𝘰𝘻𝘢 𝘴̌𝘤̌𝘪𝘫𝘦, 𝘵𝘢𝘯𝘤̌𝘶𝘭𝘢, 𝘷𝘰𝘶𝘬𝘢𝘭𝘤𝘢 in še kaj.
𝘓𝘪𝘱𝘪 𝘤𝘢𝘫𝘵𝘪 𝘴𝘢 𝘣𝘭𝘪!
https://www.idrija.si/objava/979251
📷 Geopark Idrija
Slovenija se lahko ponaša z res veliko različnimi narečji, med katera sodi tudi idrijsko. In čeprav naše narečje vsebuje veliko posebnosti, se bomo tokrat osredotočili le na nekaj idrijskih besed. Morda jih kdo od vas pozna v nekoliko drugačni obliki, morda za nekatere še ...
