Njegova življenjska pot se je začela 1. septembra 1963, ko se je rodil materi Marti in očetu Vladislavu na obrobju Kočevskega roga v mali vasici Stari Log pri Kočevju v svoji rojstni hiši na številki 19. Ima brata Roberta, ki je starejši dve leti. Je oče treh hčera in živi z izvenzakonsko partnerico Andrejo od leta 2002, živijo pa na Vrhniki.
V osnovno in srednjo šolo je hodil v 18 km oddaljeno Kočevje, kjer se je tudi zaposlil v gospodarstvu in sicer najprej v Trgovskem podjetju NA-MA, potem pa v Kemični tovarni Melamin Kočevje. Že kot zelo mlad je imel občutek za delo z ljudmi in je za to v Melaminu zelo kmalu, pri svojih 19-ih letih postal vodja najprej enega, potem pa vodja v vseh skladiščih v tej tovarni, ki so imela okoli 30 delavcev, ki jih je vodil, motiviral in usmerjal. Ob delu je nadaljeval šolanje in preden je odšel iz tovarne v službo države, so ga prezaposlili v komercialno marketinški oddelek kjer je imel namen postati sčasoma vodja tega oddelka. Doma je delal vsak dan že kot otrok na ogromni državni kmetiji, saj je bil njegov oče Vladislav Troha najprej gozdar potem pa upravitelj dela gojitvenega lovskega podjetja Medved. Na tem lovskem državnem posestvu je bilo dela ogromno dela.
Od vseh kmečkih del kot je spravilo sena za divjad, izdelave krmišč, prež, skladišč za krmo in zidanih kleti za spravilo sladkorne pese in drugih poljščin, pa do tega, da se je krmilo divjad vsak dan, celo leto ob vsakem vremenu. Redna pa so bila tudi udejstvovanja Lada in brata Roberta pri t.i. pogonih divjadi, ko so domači in tuji lovci prihajali v ta lovišča. Lovci so za čas lova prebivali pri njih v državni hiši v zgornjem nadstropju, ki je imela sobe za goste za katere je skrbela mati, ki je gostom tudi kuhala in urejala sobe. Živeli so od ene delavske plače, dokler se z bratom nista oba zaposlila. Potem so oče, brat in on naredili z lastnimi rokami tri stanovanjsko hišo par korakov od njegove rojstne hiše, ki je bila kot že rečeno v državni lasti in so jo morali zapustiti, ko je oče odšel v pokoj, sinova pa nista prevzela njegovega dela v državnem podjetju.
Vojaški rok je služil v zloglasni šoli za rezervne častnike v Bileći kjer je šolanje zaključil z prav dobrim uspehom, prerazporejen na stažiranje pa je bil v zloglasno specialno padalsko enoto v Niš v Srbijo k t.i. niškim specialcem. Tam je opravil še enomesečno usposabljanje za padalca in opravil stažiranje poveljnika voda, kar pomeni poveljevanje in vodenje 30 podrejenih vojakov - padalcev. Pridobil je vojaške stopnje mlajši vodnik, vodnik potem na koncu stažiranje pa vojaško stopnjo podporočnik. Na vojaškem razporedu rezervnih vojakov, podčastnikov in častnikov je ostal v tej 63. brigadi niških specialcev in je tja bil trikrat vpoklican na orožne vaje, kar je bila precejšnja redkost, saj so večino padalci Slovenci hodili na orožne vaje in na izvajanje trenažnih skokov na letališče v Lesce na Gorenjskem in na letališče v Cerkljah na Dolenjskem.
Leta 1989 je bil iz vojaškega razporeda JLA z vojaško stopnjo poročnik prerazporejen v Slovensko teritorialno obrambo. 3. januarja, leta 1991 je bil vpoklican na 14 dnevne orožne vaje v Kočevsko Reko, kjer je 30. razvojna skupina, kasneje brigada MORiS že nekaj časa izvajala priprave na morebitno vojno. Po končanem 14. dnevnem usposabljanju kjer je kot rezervni častnik usposabljal vpoklicane može v različnih vojaških veščinah je bil s strani takrat podpolkovnika Toneta Krkoviča povabljen k profesionalnemu sodelovanju vendar je sodelovanje odklonil, saj je videl v teh 14-ih dneh stvari, ki ne sodijo v urejeno in disciplinirano vojsko, videl pa je tudi že zaposlen poveljujoči in inštruktorski kader, ki je bil iz vseh vetrov, nekatere pa je tudi osebno poznal in po njegovih ostrih vojaških strokovnih merilih niso dosegali nivoja znanja, niti reda in discipline, da bi lahko z njimi delal v timu. Potem je Krkovič še vsaj dvakrat poskušal pridobiti poročnika Ladislava Troho tudi tako, da ga je dal ponovno vpoklicati na orožne vaje a je ta vedno znova zavrnil ponudbo, čeprav bi bila plača skoraj enkrat večja od tiste, ki jo je prejemal v Kemični tovarni Melamin Kočevje.
Potem ga je p.polkovnik Krkovič kot rezervnega častnika razporedil na mesto poveljnika izvidniške čete pri poveljstvu 30. razvojne skupine TO, ki ji je zelo uspešno poveljeval v vojni za samostojno in neodvisno Slovenijo. Še prej je opravil tečaj za poveljnike čet v Poljčah in napredoval je tik pred vojno na vojaško stopnjo stotnik. Eden od njegovih podrejenih vodov je zavzel po njegovem povelju največje skladišče orožja in opreme JA v Borovnici. Izvedli, kjer je bil tudi sam udeležen z drugim vodom napad na skladišče goriva v Ortneku, kjer je doživel ognjeni krst, saj je prišlo do streljanja na obeh straneh, ukazal pa je umik svoje enote, ker so se slišala iz vojašnice povelja “MINE UZMI” (vzemi mine) kar je pomenilo, da bi lahko, ker je bila enota pod pobočjem doživeli napad z minometi ali topovi in bi bile nepotrebne žrtve. Z tretjim vodom, ki je bil nameščen v Ljubljani pa je obkolil postajanko JA v Črnučah nad Kemično tovarno Belinka, kjer so imeli radarje in posadko za protiletalsko obrambo. Ko je p***o povelje naj se predajo, so protiletalske topove obrnili v smer kemične tovarne Belinka. Stotnik Ladislav Troha je stekel do prve hiše, prosil za telefon, ker sistem radijskih zvez še ni deloval, da poroča p.polkovniku Krkoviču kakšna je situacija in da njegovega povelja zaradi možne ekološke katastrofe, ne bo izvedel. Krkovič je vztrajal, da naj napadejo posadko ne glede na situacijo. Stotnik Troha je povelje zavrnil, odpoklical enoto in se vrnil na poveljstvo, ki ga je 30 RSK imela na Gregorčičevi v prostorih Vlade RS, v pričakovanju, da bo razrešen s dolžnosti poveljnika izvidniške čete ker ni izpolnil ukaza z naslednjo vsebino:
P.p. Krkovič ni nič rekel, nobene besede o zavrnitvi ukaza s strani stotnika Trohe, ker je najbrž med tem premislil, da je podrejeni ravnal prav in v skladu s 5. točko ukaza.
Za uspešno poveljevanje enoti TO v vojni brez žrtev v lastnih vrstah, je prejel Zlato medaljo generala Maistra z meči.
Po končani vojni je želel Troha domov, da bi nadaljeval delo v Kemični tovarni Melamin, ki še danes solidno posluje. A je dobil nalogo, da pomaga formirati profesionalno enoto, da bi imela Slovenija neko udarno pest, če bi se vojna znova vrnila. Sicer je bila to samo krinka za to, da so zaposlili v začetku profesionalce za logistično podporo pri ilegalni trgovini z orožjem kar se je kasneje pokazalo. Na prigovarjanje vojnih kolegov in nekaterih delujočih v 30. RSK, ki jih je Ladislav Troha osebno poznal, se je šele 1. septembra 1991 zaposlil v Specialni brigadi MORiS na mestu poveljnika profesionalne enote s sedežem v Kočevski reki.
Major Troha je bil tudi eden poveljujočih v zadnji bojni akciji s svojo enoto iz Kočevske reke, oktobra leta 1991 in sicer v Kopru, ko je JA zapuščala Slovenijo. Tam je izvajala enota MORiS, ki ji je poveljeval ožje varovanje natovarjanja opreme in moštva JA na ladje. Bil je član štaba te zadnje bojne akcije, ki jo je izvedla brez napak in zelo profesionalno. Zanimivo je, da od leta 1994 majorja Troho niso nikoli več povabili na nobeno slovesnost, ki sicer potekajo tudi ob obletnici odhoda zadnjega vojaka JA iz Slovenije vsako leto. Pripadnikom 1. voda izvidniške čete pri 30. razvojni skupini TO kateri je poveljeval v vojni, takrat še stotnik Troha, so leta 2016 podelili spominske znake za akcijo, ko je ta enota na povelje stotnika Trohe zajela največje skladišče orožja in opreme v Borovnici. Organizatorjem te slovesnosti se ni zdelo vredno, da bi takratnega poveljnika stotnika Troho povabili vsaj na slovesnost, če že ni bil na spisku, da bi tudi njemu podelili ta spominski znak. Revolucija pač žre svoje otroke bi ali bodo nekateri modrovali. Vpisal se je na Fakulteto FDV v Ljubljani smer obramboslovje, ki jo je obiskoval ob delu z vožnjo na predavanja 80 km v eno smer, večkrat na teden kar je bilo neznosno naporno. Kasneje se je vpisal še na Fakulteto za organizacijo dela, smer kadrovski menedžment v Kranju katero pa ni končal, ker je bilo to v času, ko je prekinil sodelovanje v vojski z odmevnim protestom in mu je posledično po izgubi službe ugasnila tudi študentska pogodba. Je pa major Troha opravil več vojaških usposabljanj, ki so bila organizirana v okviru Slovenske vojske in udeležil se je več mednarodnih vaj v okviru zveze NATO.
Ob pionirskem delu vzpostavljanja prve specialne bojne enote slovenske države kjer ni imela Slovenija nobenih izkušenj, si je ustvaril družino v svoji rodni vasi. Poročil se je z Andrejo Hiti iz Cerknice leta 1993, 1994 se jima je rodila hči Katarina. Delo v kasneje imenovanem Odred za hitre intervencije OHI je bilo kot rečeno pionirsko, saj je moral skupaj s sodelavci častniki in podčastniki izdelati programe za selekcioniranje in šolanje kandidatov za profesionalne vojake in tudi programe za specializacije po končanem 8 mesečnem šolanju, ki so postali profesionalni vojaki in so šli v specializacije za specialnosti bojnega delovanja na kopnem, pod vodo in tudi za specialce padalce. Vse vojaške delegacije tujih vojsk, ki so obiskale enoto v nastajanju, so se čudile kako je mogoče, da je tako delo bilo opravljeno, kar so videli na prikaznih vajah in na urjenjih, v tako kratkem času. Nekateri so trdili celo, da to kar vidijo ni mogoče opraviti v tako kratkem času. Bili so prisotni v enoti tudi ameriški marinci, ki so z velikim spoštovanjem gledali na delo v OHI. (Odred za hitro intervencijo pri Specialni brigadi MORiS).
Za požrtvovalno pionirsko delo pri vzpostavljanju Specialne brigade MORiS in uspešno poveljevanje prvi profesionalni enoti v njeni sestavi Odredu za hitre intervencije OHI je bil Ladislav Troha, leta 1993 povišan v vojaško stopnjo major, dobil je bronasto medaljo Specialne brigade MORiS in Srebrno medaljo slovenske vojske.
Že preden se je Ladislav Troha odločil za profesionalnega častnika je postavil pogoj, da bo imel pri kadrovanju v svojo enoto, način delovanja, ustvarjanju reda in discipline, proste roke, kar je bilo s strani nadrejenega p. polkovnika, kasneje polkovnika in brigadirja Toneta Krkoviča omogočeno. Major Ladislav Troha je vseskozi stremel k temu, da je bil vzgled, da je od drugih zahteval kar je zahteval najprej od sebe in vedno je gradil pristne medčloveške odnose. Podatek, da v vsem času delovanja, v skoraj štirih letih, niso v enoti z 100 in več zaposlenimi izpeljali niti enega disciplinskega postopka, ker so bila pravila popolnoma jasna, držali so se jih vsi, kdor je naredil zaporedoma tri disciplinske manjše prestopke je sam prinesel odpoved, ker je vedel, da je šel predaleč.
Vsi so imeli razčiščene pojme v glavah, da je služiti domovini čast, da so v tej enoti za to, da vsako delo opravijo specialno pa naj bo to kopanje jarka ali pa najtežja bojna akcija. V času delovanja v MORiS-u je major Troha s kolegi bil nekaj tednov gost pri specialnih enotah ameriških marincev v Južni in severni Karolini v ZDA, kjer je videl marsikaj kar se mu ni zdelo v redu, saj so tamkajšnji vojaki ozko usmerjeni roboti za ubijanje, ampak je to njihov problem, v svojo enoto pa je vpeljal drobne stvari, ki se jih je dalo prenesti z relativno malimi denarnimi sredstvi. Naprimer, z dovoljenjem gostiteljev je fotografiral vojaške prepreke z vseh možnih zornih kotov, da so v vojaški bazi Škrilj pri Kočevski reki naredili po tem vzgledu tudi svoje vojaške prepreke za usposabljanje in urjenje, sami vojaki zaledniki. Treba je bilo kupiti samo gradbeni material.
Obiskal je tudi legijo tujcev v Franciji, od kje je prihajal eden od inštruktorjev, ki je bil sicer upokojeni legionar Franc Senekovič iz Kočevja. Bil pa je tudi gost v ameriški enoti specialnih sil v nemškem Grafenviru, kjer je kot prvi častnik slovenske vojske izvedel skupaj z delegacijo iz Belgije padalski skok iz helikopterja CH 47, to je transportni helikopter z dvema propelerjema, ki ga kličejo tudi Činok in Sandokan.
Leta 1994 se je zgodila politična zamenjava ministrov in lakaji ministra Kacina so na brutalen, ponižujoč način, način stalinističnih čistk odstranili iz skupine oficirjev, 13 takih, ki so bili označeni za Janšev kader in bi lahko bili nevarni za upor v enoti, kar je bila čista norost, ker so po pričevanju majorja Trohe delali profesionalno, popolnoma apolitično in jih ni zanimalo kdo je minister od vsakega pa so pričakovali, da bo podpiral njihovo marljivo delo, da bo zagotavljal kot politik v Vladi potrebna finančna sredstva in boljše pogoje za vojake, podčastnike in častnike, ki so bili neke vrste uradniki in plačani enako kot njihovi kolegi v drugih povsem običajnih enotah. Da so se šli kar so se šli in je bila morala MORiS-ovcev na zelo visokem nivoju je k temu botrovala samo tako zelo pokončna drža prvega moža, ki je bil v enoti OHI motivator, pošten poveljnik in seveda vsi njegovi kolegi, častniki in podčastniki, ter vsi vojaki profesionalci, ki so na prvo mesto postavljali delo, motivacijo, usposobljenost in šele potem so vprašali koliko bodo za to požrtvovalno delo plačani. Verjeli so, kot prvi mož major Troha, da bodo s časoma odgovorni v Ministrstvu za obrambo in v SV uvideli, da je treba tako profesionalno delo nagrajevati drugače kot vse ostale, ki so mnogi vedrili in oblačili v vojski, ker drugega dela nikjer izven vojske niso dobili, t.i. socialci. 12 kolegov in on so bili kar se tiče položajev degradirani in prerazporejeni na različne lokacije po celi Sloveniji z fiktivim razlogom zapisanim v odločbah - “ZARADI POTREB SLUŽBE.”
Major Troha JE BIL PO STALINISTIČNO - KACINOVI čistki prerazporejen v Ljubljano, v 1. bataljon 52. brigade v Šentvid za namestnika poveljnika te enote v kateri so vojaški rok služili naborniki v drugem delu. Vozil se je v Ljubljano iz svoje rojstne vasi na kočevskem vsak dan 85 km v eno smer, ker mu ob prerazporeditvi niso ponudili kot je po zakonu službeno stanovanje, ni jih zanimalo kako bo funkcionirala družina itd. Polna usta so jih bila NATO standardov, kjer pred prerazporeditvijo navedejo vse razloge zakaj nek kader rabijo drugje, predvsem pa se pogovorijo o tem kaj bo to prineslo in kaj pripada tistemu, ki zaradi potreb službe mora oditi drugam.
Majorja Troho so Kacinovi varnostniki ujeli na cesti, mu pobrali ključe in orožje, ter mu izročili odločbo. To je bil odnos do nekoga, ki je pustil v enoti srce, znoj in trud, da je sploh nastala in je bila res pravi zametek SLO vojske iz katere bi morali črpati znanje in moč ter seveda odlične kadre za vse druge enote SV, ki je kot vemo danes popolnoma na psu. Za medklic, v enoti OHI, so vsako jutro dvignili slovensko zastavo tako, da sta jo dva najbolj zaslužna vojaka tistega meseca prinesla, jo z nadetimi belimi rokavicami razvila, ker je bila strogo po pravilih zložena po vsakem spustu ob koncu delavnika, in ko sta jo počasi dvigala na drog, jo ta ritual spremljal zvok melodije iz trobente, ki jo je igral trobentač enote ali njegov namestnik, če je osrednji manjkal. To je bil vsakodnevni izkaz spoštovanja do države, domovine, zastave kot osrednjega simbola, do vseh Slovencev in davkoplačevalcev, ki so plačevali delovanje pripadnikov v enoti OHI, da bi bili kar se da izurjeni za obrambo države, če bi prišlo do morebitne agresije nanjo. Usposabljali pa so se tudi za posredovanje po letalskih nesrečah na ozemlju SLO ali posebnih okoliščinah ob naravnih nesrečah, kjer bi bilo udeleženo na enem mestu veliko žrtev, ki bi jih treba reševati.
Nujno bi bilo potrebno posneti dokumentarni film o enoti specialcev OHI, ampak tega nima nihče v načrtu in najbrž tega ne bo ravno zato, ker ji je poveljeval in je na nek način oče te enote bil prav, kasneje od leve in desne politike, osovraženi major Ladislav Troha.
Šok majorja Trohe ob prihodu v novo enoto kamor je bil prerazporejen je bil velik. Naletel je na enoto v razsulu kar se tiče poveljujočih okoli sto častnikov in podčastnikov, na velike disciplinske težave pri podrejenih vojakih nabornikih s katerimi se je v nekaterih enotah delalo nečloveško kot dela prasica z mehom. Od poveljnika enote, ki je imel vojaško stopnjo kapetan bojne ladje, saj je bil aktivni pripadnik JA je dobil dovoljenje, da stanje, ki je bilo res porazno, sanira in uredi, da bo enota dobila imenu primeren nivo znanja, usposobljenosti in izurjenosti predvsem pa motivacije ter reda in discipline. Del dobrih navad in profesionalnosti je prenesel na ekipo poveljujočih, ki jo je po odhodu bleferjev iz enote, ko je začela delovati nova dirigentska palica, oni pa so s svojim zgledom (kar prej ni bila praksa) prenašali nov način dela na vojake nabornike. Stanje se je po nekaj mesecih tako izboljšalo, da v nadrejenem poveljstvu niso mogli verjeti, da poročil o stalnih incidentih ni več. Tudi na obrazih vojakov se je videlo, da so se stvari močno spremenile in so postali častniki in podčastniki njihovi zavezniki in niso bili več nasprotniki oz. celo sovražniki, kar se je dogajalo preden je v enoto prišel novi častnik. Major Troha je vzpostavil odnose, ki so potrebni, ko gre enota v morebitno vojno, tudi kar se tiče usposobljenosti a samo pri tistih, ki so bili v enotah, ki so imele materialno tehnična sredstva, da so lahko izvajali ustrezna usposabljanja in urjenja ter seveda bojna streljanja.
Namreč že takrat je bila težava, ker nekaterih sredstev ni bilo, domnevno zaradi pomanjkanja denarja pa so tako šli naborniki domov pomanjkljivo usposobljeni in ne bi smeli dobiti razporeditve v rezervne enote, saj je po mednarodnih konvencijah vpoklicati v vojno neusposobljene vojake zločin. Nekdo, ki ni nikoli bojno streljal z npr. minometom ne more imeti vpisano v vojaško knjižico, da je usposobljen za bojno delovanje z minometom. V Kočevski reki vsaj teh problemov ni bilo.
Major Troha je poskrbel, da je v območju svojega vpliva naredil maksimalno kar je mogoče, da se je delalo profesionalno, strokovno in pošteno. V poročila nadrejenim pa so po njegovem prihodu začeli pisati korektno, brez olepševanja kaj ne naredijo nadrejeni, kakšno je stanje na področju opremljanja, usposabljanja in motivacije zaposlenih na katero v enoti nimajo vpliva. Zdelo se je, da teh poročil nihče ne bere tudi ne v delu kjer je bila zapisana negativna ocena kar se tiče usposobljenosti vojakov za določene vojaško evidenčne dolžnosti. Tudi na taka zaporedna poročila s strani nadrejenih ni bilo nobenih reakcij pač pa ignoranca, čeprav je bilo v Pravilih službe v SV jasno zapisano, da mora vsak nadrejeni na opozorilo o nepravilnostih, tudi, če so podana od navadnega vojaka, anomalijo odpraviti v sedmih dneh ali pa, če tega ne more storiti, predati v reševanje zadeve višje nadrejenemu. Major Troha je prišel v to enoto 1994 leta, 1997 pa so jo ukinili z obrazložitvijo, da primanjkuje kadrov in vojakov nabornikov v drugi enoti in bodo iz dveh naredili eno. Medtem je po umiku tožbe major Troha v Ljubljani dobil stanovanje, a se ni pustil podkupiti državnemu sekretarju, ki mu je ponujal, če umakne tožbo, tri sobno opremljeno službeno stanovanje, ki ga je zavrnil, ker je vedel, da mu za tri člansko družino po merilih tako stanovanje ne pripada.
Lomljene hrbtenice ni uspelo. Drugi poizkus je bil pred ukinitvijo enote kateri je sopoveljeval, saj je dobil ponudbo, da novo nastali enoti iz dveh ukinjenih on prevzame poveljevanje. Nadrejenim je pisno sporočil, da mu je to velik izziv ampak želi samostojno odločati o vseh kadrovanjih v novi enoti in o finančnih sredstvih, ki so enoti na voljo in za vse prevzema vso materialno in kazensko odgovornost. Po nekaj dneh so mu sporočili, da ni več kandidat za poveljnika, je pa postal znova namestnik in to v poveljstvo v katerem so bili pretežno kadri enote 2. bataljon 52. brigade, ki je slovela po poveljniku, sicer podpolkovniku, ki je uvedel v svojo enoto slogan: “LAKO ČEMO” (lako bomo) kar je pomenilo ležernost, nezainteresiranost, nemotiviranost sebe, poveljstva in podrejenih posledično pa velike težave z disciplino vojakov in ekscese.
Tega leta pred prihodom v enoto majorje Trohe je umrl vojak za katerega se še danes ne ve kaj je bil resnični vzrok njegove smrti, vse skupaj pa so prikazali kot samomor. Ta poveljnik, ki je bil zaradi poraznega stanja v enoti odgovoren za vse izredne dogodke, je potem napredoval, najprej v Obveščevalno varnostno službo in nato v General štab SV. Major Troha pa se je takoj po prihodu v to enoto, po dovoljenju nadrejenega, lotil ocene stanja, da bi tudi v tej enoti postavili ljudi in stvari na prava mesta. Ampak začelo se je šikaniranje, mobing in pritiski, ker je še vedno zahteval, da se začnejo anomalije odpravljati, saj na njegovo pismo in analizo stanja na sploh v SV in negativnih posledic v enotah na 13-ih straneh podkrepljenimi z elaboratom o dokazih kaj se dogaja, ni nihče odreagiral. Hoteli so odpraviti njega, namesto, da bi anomalije in tiste, ki so jih počeli, ko je šlo tudi za klasične kraje, nabave opreme brez kakršnih koli testov, celo orožje so kupovali Kacini in njemu podobni kar tako na ho ruk v Izraelu in drugje po svetu. Najprej so kupili orožje, na primer ne samohodne havbice kalibra 155 mm potem so pa na podlagi nabavljenega orožja pisali formacije enot, ki so na papirju še kar stale za teoretike, v praksi pa so vse njihove teorije o korpusih in brigadah padle, ker je Slovenija ozemeljsko majhna in ji manjka za formiranje klasične armade vse vrste resursov.
Tega leta, 1997 se je častnik Troha odločil, da o vsem, ker skoraj dve leti ni bilo ukrepanja nadrejenih, obvesti slovensko javnost. Kljub temu, da mu tega niso dovoljevala Pravila službe, saj bi moral za obveščanje javnosti v SV pridobiti dovoljenje narejenega poveljstva, ki ga ne bi nikoli dobil. Tvegal je kot ŽVIŽGAČ, službo, kariero in izgubo socialne varnosti, kar se je potem tudi zgodilo skozi enostranski stalinističen disciplinski postopek na katerem sploh ni sodeloval, ker je dne, ko naj bi se ta zgodil, začel (1.julija 1998) odmeven protest v vojaški uniformi pred slovenskim parlamentom. Na cesto ga je kasneje promtno vrgel načelnik Generalštaba Iztok Podbregar, ki je v mikrofon na sestanku z njim povedal, da se zaveda, da je tudi on (veliko časa pred majorjem Troho) kršil Pravila službe v SV, ker ni ukrepal in dejal je, da ne ve zakaj jih je kršil. Po teh istih Pravilih v službi SV pa je majorja Troho suspendiral in ga vrgel iz službe, ker je, ko ni zaradi striktnega molka in ne ukrepanja, da se uničevanje Slovenske vojske ustavi, o tem kaj se dogaja, obvestil javnost.
Že v JLA je Troha deloval po načelu kar dela moj nadrejeni, lahko dela tudi sam. Nek vodnik, ki je bil njegov poveljnik oddelka v Bileći, mu je, ko je naredil neko manjšo napako pri urjenju, rekel, da mu jebe mater. Troha se je obrnil in mu zabrusil naj preskoči njegovo in naj to naredi svoji. Vodnik je popolnoma znorel in ga peljal na raport-zagovor k poveljniku čete, na stopnicah pa se je premislil, ker se je začel zavedati, da je kršil njegovo čast najprej on njemu in, da se pri poveljniku čete obtožba Trohe ne bo obnesla. Od takrat je imel vodnik do podrejenega Trohe spoštljiv odnos. Če krši zakon v vojski, njen prvi človek, kar je načelnik generalštaba, ki bi moral biti vzgled spoštovanja pravil, lahko spoštovanje zahteva od svojih podrejenih. Po trdnem prepričanju majorja Trohe do tega nima nobene moralne pravice. Zato je na povabilo, da naj 1. julija 1998 pride na zagovor zaradi kršenja vojaške discipline napisal, da bo prišel takoj za tem, ko bo za kršenje pred disciplinsko poklican in sankcioniran načelnik generalštaba Iztok Podbregar in vsi njegovi predhodniki ter častniki v hierarhiji, ki so kršili ista Pravila službe v SV po katerih preganjajo majorja. Pravijo, da v vojski ni in ne more biti demokracije, da tam vse deluje na podlagi ukazov, ki jih je treba brezpogojno izpolnjevati. Tako delovanje je značilno za vojske v nedemokratičnih družbah, kje so poveljniki bogovi in se požvižgajo na pravila, od podrejenih pa zahtevajo striktno spoštovanje, v demokratičnih družbah pa se kaže demokratičnost vojaške organizacije tudi v tem, da postavljena pravila veljajo za vse enako in so vsi, ki jih kršijo so za prestopke sankcionirani.
Major Troha je skozi svoj primer dokazal oblastnikom, da v Sloveniji, ki so ji eni že takrat rekli brez sramu demokratična, da zakoni veljajo samo za navadne, neprivilegirane ljudi. Ko kršijo zakone in pravila svete krave največkrat še napredujejo. Z veliko težavo je našel novinarja, ki je sploh hotel objaviti neizpodbitne dokaze, da se SV namerno uničuje, saj so vsi novinarji, ki jih je kontaktiral, razen Bojana Budje iz Večera odklonili, da bi o anomalijah poročali. Kasneje pa so vsi, tudi Budja, ko majorja Troho niso uspeli spraviti na povodec na levo ali desno, udarili po njemu z najbolj brutalnimi diskreditacijami in diskvalifikacijami, da bi ga prikazali kot nekakšnega bebca, ki utruja javnost zaradi nekakšnih premajhnih vojaških čevljev. Šlo pa je v resnici za skorumpiran, nepotističen, klientelističen, neučinkovit, potraten, zbirokratiziran sistem Obrambnega ministrstva in Slovenske vojske, ki je že takrat močno hirala v vseh ključnih pogledih, da je v zadnjem času vsako leto vse bolj jasno, da SLO vojske v bistvu nimamo in je financiranje vojske, ki ni sposobna bojno obrambno delovat, metanje denarja skozi okno. No, nekateri, ki so namestili svoje bankomate v ta istem, se nam vsem davkoplačevalcem smejijo in upajo, da bomo še naprej tiho.
Vrhovni poveljnik tovoriš Borut Pahor vsako leto celotni svetovni in domači javnosti sporoči, da ima SV znova oceno nezadostno. Smo pač “flek pucarji” in privesek NATA in njegovih potreb, te moralno zelo vprašljive organizacije, ki neti konflikte, da opravičuje svoj obstoj, kar bo trajalo dokler ne bodo, BOG ne daj, iz namerno ustvarjenih bojišč pripeljali v Slovenijo nekaj krst in ranjenih slovenskih mož ali žensk. Potem bo še težje napolniti enote z mladimi fanti oz. možmi, dekleti in ženami, ki so pripravljeni za bedno plačilo nesti glavo v torbi za nekakšne višje interese držav, članic NATA, ki so največje proizvajalke in izvoznice orožja ter streliva, ki ga je seveda treba preizkušati v realnosti in ga čim več porabiti. Vse je to biznis!
Med protestom, zoper dejanja in opuščanja dolžnih ravnanja poveljnikov in politikov, je major Troha napisal knjigo z naslovom “Pojoči major” saj so ga tako začeli naslavljati nekateri novinarji, da bi ga osmešili pred javnostjo. Po njihovih špekulacijah, ko se je pojavil pred parlamentom z lastno pištolo, da bo koga ustrelil, se je opremil s kitaro, da se je tako upiral na najbolj nenasilen način z igranjem na inštrument in s prepevanjem pesmi. Pištolo pa je shranil v za to primeren sef.
Po izidu knjige so znova novinarji manipulirali in so se obesili na manj pomembne stvari, bistva pa ljudem niso sporočili kaj šele, da bi o ključnih problemih organizirali razpravo in bi zaščitili odkritega žvižgača, da bi si upali žvižgati še drugi. Ko so vsi zvedeli, da je major Troha izgubil zaposlitev so vsi njegovi kolegi, ki so vedeli, da govori resnico, povesili glave, se poskrili v mišje luknje in uničevanje SV se je nadaljevalo. Major Troha je leta 1999 zagrozil z gladovno stavko in takoj je dobil ponudbo s strani Ministrstva za obrambo, da ga zaposlijo v Upravi za zaščito in reševanje, seveda pod pogojem, da umakne tožbo na Delovnem in socialnem sodišču. Glede na to, da bi njegova tožba prišla v obravnavo na sodišču šele čez 4 leta (saj je poslal urgenco pa so mu sporočili, da so trenutno v obravnavi zadeve iz leta 1994) in ker je imel brezposelno ženo, ki je še študirala, je tožbo umaknil in dobil zaposlitev z manjšo plačo uradnika, ki mu ni nihče znal dati primernega dela, da bi ne videl kaj kar so čarali tudi na tej upravi.
No, zaposlitev ni trajala dolgo, ker je decembra meseca, leta 2000 po objavi intervjuja v časniku Večer, ko je spregovoril o napadu PARA VOMOVCEV na najvišjega predstavnika ljudstva - poslanca v državnem zboru, izginil neznano kam in je veljal za pogrešanega skoraj 5 mesecev. Kljub temu so ga na MORS, čeprav niso vedeli kaj se je z njim zgodilo, promtno odpustili po petih dneh, ko se na delo ni pojavil. Junija tega leta sta ga našla domačina, zvezanega za roke in noge, s podpludbami, shujšanega, neurejenega, umazanega zaraščenega kot Bedanca, mokrega od lastnega urina ob cesti v kanalu na Strmici blizu Logatca. Policija sploh ni iskala izvršiteljev kaznivega dejanja protipravnega odvzema prostosti, da bi zavarovala sledi, da bi blokirala ceste, mejne prehode itd. ampak je zoper majorja Troho čez kakšna dva meseca podala kazensko prijavo z obtožbo, da je naznanil kaznivo dejanje ugrabitve, ki se naj ne bi zgodila.
Namerno je policija in tožilstvo kvalificiralo prijavo kot ugrabitev (čeprav je major Troha samo naznanil in opisal kaj se mu je zgodilo), da so potem novinarji-pisuni lažje speljali medijski linč in medijski umor, češ, da je izvedel samougrabitev. Kako lahko človek sam sebe ugrabi? Se sam pretepe, zveže in se tak pripelje na nek kraj in se iz avtomobila odvrže??? Policijsko tožilska kvalifikacija kaznivega dejanja ugrabitev je možna samo v primeru, da storilci po odvzemu prostosti žrtvi od koga kaj zahtevajo, v primeru majorja Trohe pa tega ni bilo in bi bila zato kvalifikacija tega kaznivega dejanja možna samo kot protipravni odvzem prostosti, kar pa niso hoteli storiti, ker so vedeli, da bodo novinarski pisuni težje blatili svojo žrtev tako, da bodo natolcevali, da si je sam protipravno vzel prostost, ker bi se jim krave smejale.
Tik pred koncem prvega montiranega sodnega procesa je tožilec zadevo prekvalificiral v protipravni odvzem prostosti, ko je bil medijski umor že izvršen. To je bil tudi ves čas namen celotne zgodbe in po mnenju majorja Trohe je to storila posebna enota udbovske milice, da bi ga diskvalificirali, diskreditirali in ga medijsko umorili. Po njegovi vrnitvi na prostost so ga zaslišali tudi v zvezi s terorističnim dejanjem PARAVOMOVCEV, kjer je samo potrdil kar so kriminalisti že vedeli, da so udeleženci v akciji dobili v brigadi MORiS lažen alibi zapisan v prirejeni stražarski knjigi. Obnovitve kazenskega postopka ni bilo, je pa Janez Janša odškodninsko tožil majorja Troho za trditev v intervjuju v časniku Večer, da je Janša ukazal PARAVOMOVCEV, da naj pod avtomobil poslanca - najvišjega predstavnika ljudstva podtaknejo eksploziv, kar je bilo tudi narejeno. Sodišča resnica ni zanimala, kriminaliste niso hoteli zaslišati, Janša je pravdo dobil in takrat ni kričal, da so sodišča udbovska, kar vedno počne, ko se on znajde na zatožni klopi. Troha je moral na lastne stroške objaviti demanti svoje izjave, plačati sodne stroške, stroške Janševega odvetnika Hribernika in odškodnino v višini en milijon takratnih tolarjev, ki pa mu jih ni bilo treba plačati potem, ko je Janezu Janši napisal vsebinsko zelo zanimivo pismo. A o tem o kakšni drugi priložnosti.
Nujno je bilo treba odvzeti kredibilnost Ladislavu Trohi, tudi po tem sodnem procesu, so ga mediji levi in desni označevali za lažnivca, ga polivali z najbolj smrdljivo komunistično gnojnico, saj je Gibanje OPS, ki ga je ustanovil leta 2000 pod imenom Združenje za novo Slovenijo začelo pridobivati vse več somišljenikov pa so to ustavili tako, da so diskreditirali akterja in ga medijsko zatolkli. Kmalu zatem je nastala politična stranka Nova Slovenija (naključje???), nakar je Troha preimenoval Združenje za novo Slovenijo v Gibanje OPS, ko je medtem od hčerke umorjenega idejnega avtorja Gibanja OPS, magistra Janeza Ščeka, pridobil vse avtorske pravice za delovanje pod tem imenom in dovoljenje za uporabo idej in zamisli zapisanimi v knjigah Gibanje novega tisočletja OPS - Drugačna politika in Duhovni preporod. Strategi podtalne TITO-istične ORGANIZACIJE, ki še vedno vlada Sloveniji iz ozadja vedo, da, če človek smrdi, se mu nihče noče niti približati, te metode prejšnjega totalitarnega režima poznamo, ki pa se žal kot lahko sami vidite, leta 1990 niso končale. Vse se izvaja samo bolj podtalno in na skrivaj. Še posebej je to možno, če vsi mediji sodelujejo z režimom in ne zaščitijo žrtev take tiranije in jo še sami pomagajo izvajati. Medijska blatenja, laži, natolcevanja in klevet pravzaprav še najbolj bolijo.
Montiran sodni kazenski proces z brutalnim medijskim pogromom z zagroženo zgolj denarno kaznijo je trajal polnih 6 let. Tožilec, politični nameščenec, ni prinesel v šestih letih tiranije nad majorjem Troho niti enega samega dokaza, še indica ne pa se je kljub temu na dve oprostilni sodbi pritožil z namenom, da zadeva absolutno zastara in bo v zraku ostal dvom o Trohovi nedolžnosti.
Časopisi, še posebej takrat še janšistka Damjana Žist iz Večera je pisala odebeljene naslove: “TROHA IN LONČARIČ KMALU PRED SODNIKI”, načrtna kriminalizacija in postavljanje žrtve ob bok resničnim prestopnikom zakona, g. Lončarič je namreč sedel na zatožno klop, ker je švercal ljudi čez državno mejo. “SOJENJE JELINČIČU IN TROHI SE BO KMALU ZAČELO”, češ tudi Troha je na sodišču. Nedeljski dnevnik npr. odebeljen naslov: “KRJAVELJ IZ MULJAVE”, češ, da je lagal in se je v času odvzete prostosti skrival nekje na Muljavi, Slovenske novice, naslovnica: “KDO JE MAJORJU PRAL GATE?” in “PELA BO SODNIŠKA ŠIBA, KER JE TROHA LAGAL O UGRABITVI” itd, itd. Obsodba v naprej, kršenje Ustave, saj nihče ni kriv, dokler mu to ni s pravnomočno sodbo dokazano. Ko so padle kar dve oprostilni sodbi za povrstjo, ker se je zlonamerni tožilec Šiška vedno moral pritožiti, pa tega seveda niso napisali na kakšni naslovnici ali notri z odebeljeni naslovom, nekateri sploh niso obvestili javnost, da je bil kar dvakrat oproščen. Zato še vedno na spletu doživlja napade in diskreditacije udbovskih agentov, “kaj boš ti samougrabitelj?” in druge ostudne izpljunke.
Je treba ljudi prepričati, da je Troha nek lažnivec, ki se mu ne sme zaupati. Tako potem neuki ljudje ne vzamejo njegove kritike in predloge resno, češ ni vreden zaupanja. Če bi vedeli kaj so s takimi delali v prejšnjem še odkritem totalitarnem režimu, bi razumeli, da ga načrtno diskreditirajo, ker se bojijo, da bi mu ljudje zaupali in bi sledili njegovim razkrivanjem resnice in predlogom za dosego svobode in resnične demokracije. Že zaradi tega, ker ga konstantno blatijo, da ga tako zverinsko preganjajo kot steklo zver, preko zlorab na kazenskih sodiščih in ga domala vsi mediji prikazujejo v negativni luči, ko gre za akcije Gibanja OPS pa to striktno ignorirajo, bi morali ljudje razumeti, da je sovražnik številka ena temu v barve demokrature v bistvu pa še vedno totalitarnemu režimu oz. ljudem, ki ga po letu 1990 s prevarami, manipulacijami, ko gre tudi za volitve, lažmi in delitvami naroda vzdržujejo ob tem pa se dogaja konstantno ropanje naroda.
Tudi take so se šli, da so ga prisilno privedli k psihiatru in so o tem poročali vsi veliki mediji, niso pa povedali, da mu je psihiater pošiljal nezakonita vabila, ker vsakega obtoženca lahko vabi samo sodišče kamor želijo in nihče se potem ni opravičil, kot tudi ni poročal noben medij, da se mu je za zlorabo oblasti, sicer s figo v žepu, a je Troha to dosegel preko Varuha človekovih pavic, opravičilo sodišče. Odgovarjal ni nihče! Vi odgovarjate, ko kršite zakon, če vas zalotijo?
V času protesta in montiranega sodnega procesa so na nekdanjo ženo in njene starše določeni ljudje - udbovski agenti izvajali konstantne pritiske, tako, da so ga blatili in klevetali, posledično mu je razpadel zakon, socialna služba pa je poskrbela, da so mu onemogočili vsakršne stike z njegovo takrat 7 let staro hčerko, ki bi očeta pri svoji starosti najbolj potrebovala. Nobena njegova pritožba na zlonamerne odločitve CSD-ja in Ministrstva za delo in družino ni bila uspešna, čas pa je neusmiljeno tekel in žena pod vplivom drugih je z manipulacijami hčerko Katarino vse bolj odtujevala od očeta. Imel je pravico samo plačevati ob razvezi določen znesek in nič drugega, kar je redno plačeval in v pismih hčerki na katere ni bilo nikoli odgovora, še dodajal denar, da si bi kaj kupila za rojstni dan ali kar tako. V svoji knjigi je v uvodu zapisal kaj mu pomeni družina, da mu je sveta in vedeli so kaj bo najbolj bolelo. Naredili so vse z znanimi udbovskimi prijemi, da so mu zrušili družino in so mu onemogočili kakršne koli stike z njegovo ljubljeno hčerko. V to se je vključil celoten udbovski socialni aparat z CSD Šiška na čelu, Ministrstvom za delo, dom, socialne zadeve in enake možnosti ter Okrožno sodišče v Ljubljani. Izvršili so zločin nad otrokom in nad enim staršem, ki je imel edino pravico plačevati preživnino. Razbojniki, ki jim niti otroci niso sveti pa kaj bi o tem, če so njihovi starši pobijali med vojno in po njej kar cele vasi, kompletne družine z otroki in nemočnimi starci in starkami v red.
Leta 2001 se je zaposlil v zasebnem podjetju City express, potem, ko ga kot vrhunskega komercialista za prodajo knjig od vrat do vrat s svojo ekipo z vrhunskimi rezultati niso hoteli, razen honorarno po podjemni pogodbi kar je najslabša možna različica, zaposliti v Mladinski knjigi založbi, ker je znova nekdo poskrbel, da se mu onemogoči redno zaposlitev. Mreže ORGANIZACIJE so razpredene po celotni državi in daleč v tujino. Zaposlitev V City express-u je dobil zato, ker sta bila z direktorjem skupaj v vojni za Slovenijo in, ker je po prebrani njegovi knjigi videl njegove sposobnosti vodenja in motiviranja zaposlenih. V te podjetju kjer so izvajali storitve hitrega prenosa pošiljk po Ljubljani in Sloveniji ter tudi kdaj pa kdaj v tujino je opravljal dolžnost vodja operative s podrejenimi 30-imi kurirji, dispečerji in drugimi v najboljših časih. Kot odličen motivator in pošten kreativen vodja je uspel sestaviti zmagovalen tim, ki je deloval homogeno, strokovno in v popolno korist strank ter podjetja, da se je dober glas širil daleč naokoli, saj je postajala konkurenca čedalje hujša.
Pet let je delal zelo stresno delo, ker je odgovoren in je bila vsaka morebiti zakasnela dostava vzeta zanj kot njegova odgovornost. Proti koncu te epizode so ga poklicali iz Mladinske knjige in mu ponudili zaposlitev, ki jo najprej ni sprejel, je pa delal popoldan honorarno oz. na popoldanski s.p. in ob vikendih še to delo, ker si je ustvaril novo družino, s partnerko Andrejo II. (kakšno naključje, znova je spoznal Andrejo, op.p.) sta kupila stanovanje na Vrhniki in vsak tolar in kasneje evro je prišel prav, da sta stanovanje dokončno adaptirala in opremila z malce boljšo opremo. Rodili sta se jima dve krasni in zdravi hčerki. Ena leta 2004, druga leta 2008.
Ko mu je v City expres-u zmanjkalo dobre motivacije, ker je žal vodstvo na koncu “škrtarilo” pri nagrajevanju kurirjev, če tudi so nekateri krvavi pot potili v vsakem vremenu, se je opravičil, ker mu je manjkal ta element za nagrajevanje najboljših in je sporazumno odšel. Še danes sta z nekdanjim direktorjem in lastnikom City exspress-a v dobrih odnosih in ta, g. Pater Gregorc mu je nesebično pomagal, tudi nekaj finančno ter nudenjem prostorov za vzdrževanje osebne higiene, v času gladovne stavke leta 2014, ko je podjetje še delovalo na Gregorčičevi ulici v Ljubljani v bližini Vlade kjer je major gladovno protestiral 2014, leta 2017 je zaprlo svoja vrata s stečajem.
Ves čas je pa je bil in je major Troha družbeno politično aktiven, civilna organizacija Gibanje OPS ima na svoji strani www.gibanje-ops.comzapisane mnoge akcije, razkritja, škandale, zamolčane teme, opis oblastniškega terorja nad nemočnimi ljudmi, predvsem pa prave vzroke, ki povzročajo vse to razdejanje v Sloveniji, ko samo preko korupcije vsako leto izgubimo 3,5 milijarde € letno. Major Troha je bratu za polovično ceno prodal svoj del domačije na Kočevskem, vse kar je pripadalo pokojnemu očetu in materi, mu je odstopil že prej. Z denarjem, 37.000 € je ustanovil podjetje s poslovnim partnerjem, ki je tudi vložil polovico, potem, ko je leta 2009 nehal s prodajo knjig, ker ni hotel spravljati v še slabši položaj ljudi, ki so nakupovali na obroke pa jih potem nebi mogli plačevati in bi sledil rubež. Ustanovil je podjetje za odkup rabljenih plemenitih kovin po korektnih konkurenčnih cenah, da bi ljudje ne nasedali oderuškim prekupčevalcem, ki so lomastili po Sloveniji v času krize. Zgodil se brutalni rop podjetja, ko so ravnokar porabili vsa obratna sredstva in je bila v sefu “na varnem” večja zaloga rabljenih plemenitih kovin, ki so čakale na švicarskega grosista, da bi potem dobili nekaj dodane vrednosti in bi zagnali nov dvomesečni krog odkupov. Brutalen rop velike vrednosti je povzročil preko 100.000 € škode, ker je bilo v sefu, (ki so ga izruvali 8 krat pritrjenega na betonski steber z močnimi betonskimi vijaki in so ga odnesli celega), tudi nekaj naložbenega zlata, policisti pa so se posmehovali, češ takih primerov imamo do 5 na dan. Če bi imeli zaloge zavarovane, bi se znalo zgoditi, da bi znova okrivili majorja Troho, da je sam sebe okradel. Ampak zavarovanja ni bilo, ker je bilo vse skupaj precej na začetku, najemodajalec poslovnih prostorov pa ni hotel priznati in prevzeti odgovornosti, ker ni ob 22.00 uri vključil alarmnega sistema. Zanimivo je bilo, da je bilo vlomljeno v vse poslovne prostore ostalih strank, le v poslovni prostor najemodajalca sta vlomilca “pozabila” vlomiti. Ampak na to opozorilo kriminalisti niso odreagirali. (dve silhueti človeka so zaznale kamere na objektih, da bi prepoznali obraze pa posnetki menda niso bili dovolj kakovostni)
Zanimivo je, da so na enako profesionalen način vlomili tudi v podjetju City express, ko so tudi majorju premetali vse omare a nič odnesli, ker ni tam imel nič uporabnega, dokumente pa na varnem. Tako je družina Troha z dvema malima otrokoma ostala brez tako rekoč vseh družinskih prihrankov od prodaje nepremičnine na kočevskem, ker so vse vlagali v razvoj podjetje in trgovinico na Vrhniki, ki jo je vodila partnerka Ladislava Trohe z materiali za umetniško ustvarjanje in z izdelki umetnostne in domače obrti ZLATA PTICA. Potem pa se je zgodil še en pogrom medijev, zaradi zadeve Vaskršić, ker je major Troha marca leta 2012 branil, skupaj s 18-imi protestniki družino z malimi otroki, da jih ne bi sredi zime deložirali na cesto zaradi 124 evrov dolga komunalnemu podjetju. Čut za soljudi, še posebej za otroke in za krivice, ki se ljudem dogajajo ima v svojih genih. Lahko bi zamahnil z roko kot večina, skrbel za lastno zadnjico, a je kljub svojim težavam odšel ta dan v Litijo, da bi skušal na miren način preprečiti oblastniško tiranijo nad malimi otroki. Šlo je tudi za škandal, ki je bil namerno zrežiran pred kamerami vseh velikih medijev, da bi ti v globoki finančni krizi države, ljudi zastrašili s konkretnim primerom deložacije, češ plačajte vsako položnico, če ne bodo prišli rubežniki in policija in vas bodo zmetali na cesto. Pa vas pred tem ne bo mogel nihče ubraniti.
Zgodil se je nov montiran kazenski pregon z novim medijskim pogromom, češ, da nasilni pojoči major brca policiste v glavo, da ga iščejo detektivi, da ga miri tožilka, da je skratka kriminalec. Vzporedno je tekel še en kazenski montiran proces na Vrhniki, ki se je začel z brutalno hišno preiskavo, potekal pa je 4 leta, a se je na prvem naroku 2014 pokazalo, da je bil znova naklepno zlonamerno obtožen zaradi domnevnega ponarejanja neke listine o izropanih slovenskih državnih bankah, ki je zakrožil po spletu. Bila je izdana nova oprostilna sodba, nek mlad tožilec pa se mu je v predverju, ko so čakali na razglasitev oprostilne sodbe opravičil, češ, da ni bilo podlage za kazenski pregon pa je vseeno moral vztrajati na obtožbi.
A v predkazenskem postopku, v pričo dveh malih deklic, je pet uniformiranih oboroženih miličnikov - razbojnikov, vstopilo v stanovanje na Vrhniki in so brezbrižno brskali po vseh osebnih stvareh stanujočih, ukradli so jim oba računalnika in iz njih vse podatke za dve desetletji nazaj. Vse fotografije, projekte, ideje, stike so presneli z obeh računalnikov. Potem je celo Zlatarna Celje uvedla produkt na trg za katerega je idejo dobila, je prepričan Troha, samo iz njegovega računalnika. Potem, ko je ta produkt ponudilo na trg njegovo podjetje pa je Zlatarna grozila s tožbo, češ, da so jim v Trohovem podjetju ukradli idejo. Po ropu so podjetje za odkup plemenitih kovin preselili na Vrhniko, ker jih je najemodajalec na Škofljici ob glavni prometnici za nameček vrgel na cesto. To je bila pomoč, ker so v njegovih nezavarovanih poslovnih prostorih doživeli rop velike vrednosti. Dejavnost so skušali nadaljevati na Vrhniki v trgovinici partnerke kar je po novem medijskem pogromu, da je Ladislav Troha nasilnež, ki pretepa policiste in mu zato grozi pet let zapora, postalo nemogoče. Na Vrhniki se je hitro razvedelo kdo ima dejavnost odkupa plemenitih rabljenih kovin in trgovinico kar je povzročilo močan upad prometa in stigmatizacijo, pa ne samo podjetja, temveč tudi cele družine. Obe dejavnosti sta se tako tako končali, oba sta izgubila zaposlitev in tudi že prej po ropu štirje zaposleni.
Če kdo ne bere lažnivih SLO NOVIC, pa udari še konkurenčni množično brani časopis:
Kaj je lahko razlog za takšno medijsko in policijsko, tožilsko, sodno tiranijo drugega kot to, da je Ladislav Troha aktiven član te naše družbe in velik objektiven kritik podtalne ljudem ne vidne oblasti. Je živ dokaz, da se totalitarizem leta 1990 ni končal, dobil je samo drugačne oblike delovanja, kvazi demokratične. Dokler imate glavo dol, plačujete dajatve, plačujete nore cene in ne poveste javno kaj takega kar lahko preberete na straneh Gibanja OPS, imate mir. Tudi v odkritem totalitarizmu ste imeli mir, če ste bili pohlevna ovčica in niste oblastnikom povedali kar jim gre. Ladislava Troha so s Facebook-a zbrisali letos 4 krat, kar je samo znak šibkosti režima, ki ne prenese, da mu kdo nastavlja ogledalo. Niso ga blokirali ampak so mu onemogočili dostop z njegovimi podatki na Facebook, tako, da na Facebook več ne more. Morda zbrišejo tudi to stran, a bo to samo še en dokaz, da gre vse skupaj h koncu, ker vsak oblastnik, ki je kratil svobodo govora je klavrno končal.
Ker so bili v letih 2011- 2014 pritiski na majorja Troho in njegovo celo družino tako neznosni, ko so jim brutalno oropali podjetje, zoper njega pa sta tekla kar dva montirana kazenska sodna procesa, ni videl druge možnosti kot, da se upre oblastniški tiraniji z gladovno stavko. Pričel je 9. junija in napovedal popolni medijski mrk v odzivu na špekulacije, da je v oddaji RTV SLO v javnem soočenju, ko je tekla oddaja o referendumu o arhivih udbe, izgubil živce. V resnici pa je načrtoval incident v smislu, da bi ga ljudje razumeli kot, da je končno nekdo udaril po mizi. “Incident” na RTV SLO:
http://www.youtube.com/watch?v=JWaSy2pZ9DU
Pojasnilo o “incidentu” na RTV in napoved kako se bodo obnašali ugrabljeni mediji, ko bo gladovno stavkal:
http://www.youtube.com/watch?v=PcPhw8Heh60
Ampak vseeno jim cenzura in preusmerjanje pozornosti ni v popolnosti uspelo, ker se je vsak večer na Gregorčičevi v Ljubljani pred Vlado RS začelo družiti vse več ljudi. Tudi ali predvsem tisti z desnega političnega pola, ki so počasi dobivali tudi informacije kako manipulira vodstvo desnice, da se ohranja status quo že toliko let. Majorju Trohi sta se pridružila še dva gladovna protestnika, enega, ki je imel tudi tak namen in bi bil zelo pomemben pa so ga od tega odvrnili. In, ko je že začelo rahlo dišati po novi slovenski pomladi, so speljali nov slepilni manever. Zaprli so Janeza Janšo (da je v “zaporu” lahko napisal novo knjigo in hodil na redne izlete po poteh Noriškega kraljestva o katerem je nastaja knjiga) in vso medijsko pozornost usmerili v ta dogodek, organizirali pa so tudi Odbor 2014, ki je vsak večer organiziral protest pred Vrhovnim sodiščem na Tavčarjevi ulici 9. Tako je jedro, ki se je že oblikovalo na Gregorčičeve nasedlo in so se v večini preselili vsak večer na Tavčarjevo 9.
Po 61. dneh gladovne stavke, ko je prišel skorajšnji konec, saj bi major Troha skoraj umrl, ponoči ob 02.00, iz 60. na 61. dan je bil urgentno z reševalnim vozilom odpeljan v UKC Ljubljana kjer je sicer prišel k sebi, a mu je zdravnik povedal, da je znak konca neznosna slabost, ki sili na bruhanje, a ker ni kaj bruhati, se človek potem v mukah poslovi s tega sveta ali pa pade v komo. Močna slabost je prvi simptom mu je dejal.
Očitno so iz UKC Ljubljana sporočili ali pa so se agenti pozanimali, da gre zares, zato so tisti 61. dan poslali ministra za pravosodje Pličaniča, da je obljubil mediacijo in izvensodno poravnavo. Kar je odredila Vlada RS s sklepom. Da bo jasno major Troha je v stavkovnih zahtevah v začetku najprej primarno zahteval, da organi pregona postavijo pred sodišče vse, ki so v letih od osamosvojitve naprej opustili dolžna ravnanja na svojih položajih, ker niso preganjali storilcev hudih kaznivih dejanj in je naštel v katerih primerih tožilci in preiskovalni sodniki niso opravili svojega dela.
1. Izginotje arhivskega in dokumentarnega gradiva UDBE.
2. Ilegalna trgovina z orožjem, ko je bila SLO pod embargom OZN.
3. Divje pri(h)vatizacije in tajkunizacije.
4. Ropanje naših bank.
Na tem je vztrajal, da bi se zganila javnost in bi podprla te stavkovne zahteve, šele podredno po 30-ih dneh gladovne stavke je zahteval ustavitev vseh fiktivnih zlonamernih kazenskih pregonov zoper njega in zahtevo za rehabilitacijo, opravičilo za vse kar so jim storili, njemu in družini razbojniški organi in določitve odškodnine. Minister Pličanič je jokal na uvodnem sestanku, ker se je zavedal kakšne krivice so bile storjene majorju Trohi, njegovi nekdanji ženi, hčerki, ki so ji ukradli očeta in kasneje partnerki drugi Andreji ter hčerkama, ki sta morali še povsem majhni 3 in 7 let doživeti brutalen vdor v oboroženih uniformiranih neznancev, ki so prišli premetavat njihovo bivališče. Zagotavljal je, da bodo v mediaciji naredili vse, da se kolikor se da krivice popravijo. Major Troha je omilil gladovno stavko, (začel je piti sadne sokove in pasirane enolončnice),saj, če tega ne bi naredil bi naslednji dan ali že ponoči padel v komo ali v smrt. Mediatorja pa sta potem prišla in ga skušala na vsak način prepričati naj gre domov, ker bo kar trajalo, da se dogovorijo na Državnem pravobranilstvu. Sumljivo je bilo majorju Trohi že to, ker so mediacijo dodelil Katarini Kresal, ministrici, ki je ukazala izvršiti hišno preiskavo, ker je najbrž mislila, da je major Troha vpleten v razkrivanja afere bulmastifi in so v zvezi s tem iskali morebitne fotografije in kakšen drug material pri njemu doma, spotoma pa še vse druge podatke in dokumente v njegovih računalnikih, da bi ga lahko diskreditirali. Ampak major Troha ni počel nikoli nič nemoralnega, nič takega ni bilo v računalnikih, kar bi ga lahko kakorkoli obremenilo. So bili pa zapisi, ideje, predlogi, kritike oblasti, stiki v e pošti z mnogo ljudmi iz Slovenije in tujine, našimi zdomci, ki so potem nekateri nehali sodelovati oz imeti vsaj stike.
Seveda major Troha z afero bulmastifi ni imel nič, razen neprijetnega komentiranja na to temo se s tem ni ukvarjal, ker se mu je vse skupaj močno upiralo. Drugi solastnik mediacijskega centra pa je nihče drug kot Aleš Zalar, ki bil v času Kresalove minister za pravosodje. Kolega pač, ki sta zastavila svoj biznis in sta izigrala žrtev TITO-ističnih iztirjencev, ki lahko hodijo po ljudeh, celo otrocih in jim nihče nič ne more. Mediacijo so ves čas peljali s figo v žepu, javnosti so na koncu sporočili, da sta si nasprotni stranki tako daleč vsak sebi, da dogovor ni možen. Niso pa ukinili nobenega montiranega sodnega procesa ali izvršbe, se opravičili za tiranijo, niso ponudili nobene odškodnine in nič kar bi vsaj malce olajšalo nadaljnje življenje maltretirane družine. NIČ. Major Troha pa ni mogel nazaj zaostriti gladovne stavke, čeprav je rekel, da bo to storil,če bo mediacija prevara, ker bi glede na zdravstveno stanje - izčrpanosti, v nekaj dneh, če ne celo nekaj urah umrl. Tega pa ni imel namen, že, ko je šel v stavko se je zavedal, da ima otroke, ki bi ostali brez očeta in je sicer šel do točke, ki je bila hoja po robu a je vedel, da bodo morali popustiti, ker so strahopetci in se bodo zbali revolta javnosti, če bi nekdo, ki ga javnost pozna in ve, da je aktiven umrl.
Morda se glede na propagando medijev in načrtno manipulacijo ljudi nebi zgodilo nič, a tega seveda niso vedeli in niso bili 100% prepričani, da se ne bo zgodil spontan revolt, od krize že vsega naveličanimi ljudmi. V zgodovini so kdaj taki primeri sprožili kapljo čez rob in so se zgodile velike spremembe v večini žal tudi s krvavimi revolucijami. Major Troha je protestiral in motil vsakdanji mir nameščencev na Gregorčičevi, ko je vsake toliko s pomočjo zvočnikov povedal kar jim gre. To je trajalo do novembra to leto tudi, ko ni več gladovno stavkal, da je prišel k sebi, nakar je odšel domov in se je pripravljal na sojenje v zvezi z zadevo Vaskršić, ko so mu še naprej grozili s 5 let zapora.
Oblastnike je z gladovno stavko spravil v kot, popustiti so morali, a ker niso gentlemeni so mediacijo izigrali, češ crkni major, ti in tvoja družina. Medtem so ga hoteli shiranega prisilno privesti že v času gladovne stavke na sodišče, a so se zadnji hip premislili, (to nasilno privedbo pa bi morda javnosti prikazali mediji in so se bali, da bi se kaj sprožilo v narodu), dodelili pa so mu popolnoma nesposobnega odvetnika, češ, da se ne more braniti sam zaradi gladovne stavke, ki ni zahteval prekinitev sojenja, ker so majorju sodili za isto stvar že drugič. No, odvetnika so na prvem naroku odvzeli, ker je sodnik ocenil (ker je tudi zdravnik), da se obtoženi major lahko brani sam. V nobenem primeru ne more sodnik sam odločiti ali je obtoženi sposoben se sam braniti, ampak mora za tako oceno angažirati izvedenca zdravniške stroke. Ker tega sodnik Srečko Škerbec ni storil je kršil Zakon o kazenskem postopku, kar je počel potem še večkrat. Tudi s tem, ker na opozorilo majorja Trohe kot obtoženega ni hotel slišati, da mu za isto zadevo sodijo že drugič kar pomeni nezakonit kazenski pregon.
Obtoženi major Troha je tudi v ugovoru na obtožnico opozoril, da mu sodijo za isto zadevo že drugič na kar je opozarjal na vsakem naroku javne glavne obravnave, ki se jih je zvrstilo oz. so jih ob vsakokratnem medijskem pogromu speljali kar 10. Nikogar ni zanimalo dejstvo zapisano tudi v Evropski konvenciji o človekovih pravicah in v Ustavi RS, da se nikogar ne sme preganjati ali mu soditi in ga obsoditi dvakrat za isto stvar. Namreč majorja Troho so zaradi domnevnega prekrška, da ni izpolnil uradnega ukaza uradne osebe že oglobili in je bil sodni postopek v zvezi s tem pravnomočno zaključen, zato se kazenski pregon v zvezi s tem sploh nebi smel začeti. Končal se je po 7-ih letih tiranije znova v navezi z zlonamernimi pisuni v medijih in agenti na družbenih omrežjih, ki so majorja blatili in ga polivali z najbolj smrdljivo boljševistično - fašistično gnojnico. Tožilka, ki je očitno po nalogu svojih gospodarjev s kršitvijo zakonov in ustave sprožila zlonameren kazenski pregon, se je na sodišču pojavila samo na zadnjem naroku, vmes pa so gluhe tožilke si podajale spis kot nogometno žogo, kar 4 so se izmenjevale na različni narokih in niso slišale opozoril, da kršijo Ustavo in zakone po krivem obtoženega, ker ga preganjajo dvakrat za isto stvar. Zagotovo pa tudi niso, ker so lene, predelale kazenskega spisa, da bi v nekaj dokumentih videle opozorila, da gre za nezakonit pregon zaradi kršitve načela NE BIS IN IDEM (Prepoved ponovnega sojenja o isti stvari). Popolnoma pa je bilo ves čas jasno in bi moral biti že zaradi nezakonitih in protiustavnih dejanj organov v Litiji takoj oproščen, ker je nedvomno povedalo Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je družini dosodilo 85.000,00 € odškodnine. To ste tudi vi plačali, ker gre vse iz ene vreče.
O tem si lahko več preberete na spletni strani Gibanja OPS. Majorju Trohi pripada odškodnina za sojenje brez nepotrebnega odlašanja, saj je sodnik, ki je zamenjal prejšnjega, ki se je iz tega vročega primera izmuznil, zadevo za 3 leta zaprl v predal, misleč, da bo major Troha tiho in bo tudi ta zadeva absolutno zastarala. Pa je major urgiral, zahteval nadzor nad delom sodnika in dosegel rokovni predlog kar pomeni, da je predsednik višjega sodišča določil 60 dnevni rok, letos marca, v katerem je moral sodnik končati v predal zaprt primer. Izvedel je še dva naroka in končal zadevo z ZAVRNILNO SODBO, potem, ko je tožilka z dopisom priznala, da je prišlo do KRŠITVE ENEGA TEMELJIH PRAVNIH NAČEL, NE BIS IN IDEM -PREPOVED PONOVNEGA SOJENJA O ISTI STVARI.
Tole je morda 1/3 vseh dokumentov, ves čas major Troha in njegove partnerka doživljata tudi tiranijo s strani FURS-a. Ker je zaradi medijskega pogroma nad partnerjem morala zapreti trgovinico in svoj s.p., saj k “nasilnežu”, ki brca policiste v glavo in njegovim bližnjim nihče ne hodi nakupovat, so zaradi nekaj sto evrov neplačanih prispevkov poslali rubežnike na vrata, čeprav je hotela, ko je dobila zaposlitev preko javnih del, urediti, da bi dolg poplačala po obrokih, a so namesto tega točno na njen rojstni dan poslali rubežnike, da bi zarubili premično premoženje. Njemu pa so konstantno pošiljali kazni zadnja 3 leta, ker ni sam sebi, zaradi ropa velike vrednosti in medijskega pogroma nanj, ki je odgnal vse stranke, izplačeval plač, saj podjetje ni poslovalo. Naložili so mu kakšnih 15.000 evrov kazni zaradi sebi neizplačanih plač, čeprav jih je redno obveščal, da so mu podjetje brutalno oropali in ga medijsko uničili, da podjetja ne more spraviti na zeleno vejo, ker za poslovanje v tej dejavnosti rabiš obratna sredstva, ki pa jih nimajo, ker na bilanco z 100.000 minusa, nobena banka ne da niti premostitvenih sredstev. Kljub temu pa je razvijal inovativni ekološki izdelek, ki ga je nameraval letos predstaviti trgu, da bi dobil investitorja ali več njih, a je bil pritisk s strani FURS, inšpektorice Ines Đonlić in vodje FURS Ljubljana Zlatka Alibegovića tako neznosen, da je za družinsko podjetje razglasil stečaj, ki še poteka.
Za nameček jima je ruska banka SBERBANK D.D., dan pred Božičem 2018 prekinila kreditno pogodbo za kupljeno stanovanje leta 2006 na Vrhniki v švicarskih frankih in je sprožila izvršbo na dve nepremičnini, stanovanje na Vrhniki in hišo staršev partnerke, ker anuitete niso bile v celoti mesečno poravnane (namesto 700, sta plačala 500 €na mesec, dve leti), ker je po zvišanju tečaja valute SCHF mesečna anuiteta poskočila za 200 €. Izvršba poteka, čeprav se ve kaj se dogaja okoli najetih kreditov s strani okoli 17.000 kreditojemalce v Sloveniji in kakšno stališče je do tega že zavzelo Evropsko sodišče za človekove pravice. Banke so ravnale nepošteno, ker so kreditojemalce kljub temu, da so vedele kaj se bo s tečajem franka zgodilo izpostavile neomejenemu tveganju. Seveda črnega možnega scenarija, ki se je potem v resnici zgodil niso predstavile nobenemu kreditojemalcu.
Posebna zgodba v kateri je po svojih zmožnostih sodeloval več kot dve leti je Peko kooperativa,
ki je nov zločin v tej državi in šolski primer kako mafija onemogoči vsakogar, ki ni na njihovi liniji. Samo mimogrede, ko je šla v stečaj Mura d.d. je kmalu za tem “velika podjetnica” brez najmanjših težav ustanovila AH Mura d.o.o., pridobila od svojih pajdašev TITO-istov 6 milijonov evrov in ponovno naplahtala delavce. Kaj se je dogajalo z enim zelo perspektivnih projektov PEKO kooperativa z.o.o. pa si lahko preberete TUKAJ. Ekološko, trajnostno v krožno gospodarjenje naravnan projekt, ki ne škodi ljudem in naravnemu okolju z razpršenim lastništvom inovativne kooperative, ki v svojem poslovnem procesu nikogar ne izkorišča, dodana vrednost pa se deli po tretjinah zadružnikom, zaposlenim in za razvoj. Slovenija je na repu pri razvoju zadružništva v Evropi, čeprav se je v razvoj tovrstnega gospodarstva zmetalo milijone €, a seveda ljudem, ki so na liniji tovorišev in so mojstri za pretakanje javnih sredstev v zasebne žepe.
Tudi o tem obstaja analiza, ki so jo naredili v Peko kooperativi, narejena na podlagi dejstev in dokazov ter poslana tudi novi vladi Marjana Šarca, ki pobudo za sestanek na temo Peko kooperative in dogajanja na področju zadružništva gladko ignorira že več kot leto dni. Nekateri agenti udbe že špekulirajo in natolcujejo kako je Troha opeharili vse, ki so vložili v večini po 20 € v zadrugo, kdor pa ve kako se spravi en par čevljev do serijske proizvodnje pa tudi ve, da 100.000 € za en par ni dovolj, v primeru Peko kooperative gre za 4 pare v vseh potrebnih številkah in z vrhunskimi ekološkimi materiali po lastnih zamislih oblikovanih čevljev. Ladislav Troha in družina se vozijo z 19 let starim Fordom Focus-om, so v izvršbi, da izgubijo edino streho na glavo, životarijo z 900 € prihodkov za 4 člansko družino. Ampak z zavedanjem, da to ni prav, in da tako životari vse več slovenskih družin. Se vam zdi možno, da je Ladislav Troha kdaj kogarkoli prinesel naokoli??? Za Peko kooperativo je v računovodstvu za vsak izdatek dostopna verodostojna listina, računi, pogodbe itd. Kdor želi, lahko vedno ob predhodni najavi pregleda vse izdatke in prihodke v poslovanju družbe, ki ji je Okrožno sodišče v Ljubljani, kjer so sodili v fiktivnem postopku Ladislavu Trohi 7 let, sodišče v začetku leta 2018 prepovedalo delovanje. Kljub temu krasnemu dopisu s strani predsednice Okrožnega sodišča v Kranju kje je bila zadruga z imenom Peko kooperativa z.o.o. pravnomočno vpisana v sodni register:
To je prehojena trnova pot našega rojaka, ki mu ni vseeno v kakšni državi in družbi živi. Vsega kar se je lotil v družbeno dobro so tisti, ki imajo namesto smisla za gradnjo, rušenje, njegovo delo in delo njegovih sodelavcev zrušili ali pa to stalno poskušajo. To se dogaja vse od kar se je leta 1994 javno uprl, ko je bil premeščen s kadrovsko čistko. Padla je Specialna brigada Moris, njegova enota s 120 usposobljenimi specialci - v Odredu za hitro intervencijo OHI, padla je enota, 1. bataljon 52. brigade SV v Šentvidu pri Ljubljani, padel je tudi 2 bataljon, ki je bil že na poti, da ozdravi, saj je postavil diagnozo akutne bolezni, konec koncev je padla tudi Slovenska vojska in to zato, ker so namesto, da bi upoštevali opozorila njega kot odkritega žvižgača in drugih, udarili po njih, da so drugi lahko nemoteno ropali in rušili kar je bilo dobro narejenega še naprej. Rušili so in zrušili Peko kooperativo, poskus, da bi v Sloveniji na pogorišču Peka, ki so ga po 113 letih uničili, naredili zgledno kooperativo, ki bi bila model za vse druge podobne nove uspešne zgodbe, ki bi postavile Slovenijo na evropskem zemljevidu med uspešne države,imajo raje uvoz kitajske plastične obutve, ki zastruplja narod in naše naravno okolje. Čim so videli kdo je generator postavljanja Peka z nova na noge, so rušili že s prvim prispevkom najbolj gledane komercialne TV. Posnetek in opis manipulacije si lahko ogledate TUKAJ. Ves čas rušijo Gibanje OPS, tako, da so skušali in poskušajo zrušiti idejo z diskreditacijo in kriminalizacijo osrednjega akterja, majorja Ladislava Troho in seveda kaznimi in globami, samo da se kje javno pojavijo.
Ladislav Troha je človek gradnje, to se je naučil že kot otrok, ko je očetu pomagal graditi vse kar so si zastavili doma in na državnem posestvu. Nekateri objekti stojijo še danes, med drugim tri stanovanjska hiša, ki si jo je družina zgradila sama v nekaj letih. Nekateri pač imajo smisel za rušenje in žal so ti ljudje na odločilnih mestih v državi, ki odločajo o marsičem in to tako, da se zruši, kar se jim zdi dobro pokradejo, razprodajo za dobro provizijo, spri(h)vatizirajo, psi pa lajajo in karavana gre naprej z vedno novimi najetimi krediti na račun obubožanega naroda in novimi aferami. Milijarde pa se stekajo v žepe goljufov, roparjev in kleptomanov, ki so v navezi z ORGANIZACIJO. 100 milijard € kapitala smo do sedaj od leta 1991 Slovenci izgubili samo zaradi korupcije. Ki se jo da odpraviti in izkoreniniti v nekaj mesecih, odgovorno trdi major Troha.
Se vprašate od kod človeku toliko energije, da se kljub vsem polenom pod noge sploh še gre kaj za skupno dobro, nebi raje poskrbel za svojo zadnjico in svoje ljube pa bi se kot večina obnašal. Pravi, da gre za otroke in vero v to, da je Slovenija lahko povsem drugačna država narejena po meri delovnega in poštenega slovenskega človeka, kar je naslikal kot osrednji avtor v VIZIJI za Slovenijo. Zato si lahko na spletni strani Gibanja OPS preberete načrte, ki jih bomo uresničili, ko boste tudi ostali razumeli, da to kar se dogaja zelo škoduje vam in vašim naslednikom. Z nekaj truda slehernika pa lahko združeni naredimo drugače, ki bo vsem v korist.
Major Troha nima sovražnikov pravi, da tisti, ki naj bi to bili so njegovi najboljši učitelji, ker ga najbolj nazorno učijo česar ne sme nikoli početi sočloveku. Take ljudi pomiluje, čustva sovraštva ne pozna. Zahvaljuje pa se vsem, ki so ga s svojimi tudi zlimi dejanji spodbudili k stalnemu učenju na različnih področjih. Neformalno se izobražuje vsak dan, naučil se je tudi stvari, ki jih nobena fakulteta ne more naučiti, ker je znanje črpal iz oceana ljudskih modrosti. Zaveda se, da človek takrat začne pravilno delovati in se učiti, ko spozna, da zelo malo ve in se je treba vsak dan učiti od drugih, iz knjig in iz virov, ki se jih najde na spletu. Na primer, vse pravne bitke v 17-ih letih, ko so trajali montirani sodni procesih je dobil tako rekoč brez odvetnikov, ker je preštudiral mnoge zakonske člene, člene ustave in razlagalne argumente zakonov in Ustave ter pakte in konvencije.
Preštudiral je mnoge domače ter izoblikovane sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v podobnih primerih, ki jih je sam doživljal. Zaradi tega, ker se je veliko naučil je po svojih najboljših močen in znanju vedno pomagal tistim, ki so ga vprašali za nasvet, ogromno svojega časa in denarja je žrtvoval, da je pomagal drugim, ker se zaveda, da se vsako dobro delo tako ali drugače poplača. Sam je bil vzgojen po diamantnem pravilo, delaj drugim tisti, kar želiš, da bi drugi delali tebi in tako skupaj s partnerko vzgajata svoje otroke. Vsa področja življenja in dela ga zanimajo, če naleti na problem, ki ga ne razume, pomisli kje bi se lahko širše podučil, zakoplje se v literaturo, vpraša ljudi, ki so strokovnjaki na področju kjer je zatečen problem, najde odgovore, se nauči, da je kompetenten sogovornik ali govornik.
Takrat, ko doživlja napade oblastnikov in njihovih lakajev, se zave izkušnje, ki so jo doživeli mnogi aktivni ljudje v zgodovini, ki niso upognjenih glav potovali s tokom. Rek pravi: NAJPREJ SE BODO IZ VAS NORČEVALI, POTEM SE BODO ZOPER VAS BOJEVALI, NATO BOSTE ZMAGALI. Ampak major Troha pravi, da brez zmage slovenskega naroda ni in ne more biti njegove zmage. Prepričan je, da lahko pridemo do drugačne, veliko boljše države, ki smo si jo želeli leta 1990, samo z odprtim pogovorom, svobodnimi mediji in najboljšimi ljudmi v ospredju, ki jih odlikuje resnična strokovnost, poštenje, čast in srčna kultura. Začaran krog nenehnih krvavih revolucij in vojn lahko prekinemo samo tako, da odpovemo možnost vladanja samodržcem, namesto njih pa z vzvodi neposredne demokracije vzpostavimo vladavino ljudstva s podaljšano roko srčnih strokovnjakov na položajih, ki jih bo mogoče tudi predčasno odpoklicati. Kakršno koli nasilje, psihično ali fizično bi pomenil zagotovljen konec Slovenskega naroda, saj bi se zaradi razdeljenosti in medsebojnih nesoglasij pobili med sabo. Še ena morebitna državljanska vojna bi nas uničila. Če uspe oblastnikom, ko bo znova zmanjkalo tujega denarja, kar se je zgodilo v Jugoslaviji, ko so vladali še predniki današnjih oblastnikov, zanetiti nasilje, bo to nova tragedija in zagotovo še sklepni del GENOCIDA ali RODOMORA, ki se dogaja nad našim narodom v zadnjem času zelo intenzivno tudi z elementom prekomernega načrtnega naseljevanja tujcev. Tukaj preberite, da boste morda razumeli kaj se nam dogaja Slovencem.
To je major, častnik Slovenske vojske, ki je imela možnost, da v resnici postane slovenska v pravem pomenu besede, a so jo zrušili tisti, ki so naredili vse, da se iz nje odstrani vse, ki so hoteli delati prav, strokovno, častno in pošteno. Tudi v SV je osrednja rakasta tvorba negativna kadrovska selekcija, kar se vidi vse bolj tudi s postavljanjem uboge ženske za načelnico Generalštaba SV, kar se v nobeni vojski ne more zgoditi, ki ima enote popolnjene večinoma z moškimi. Treba se bo odločiti kaj storiti, a to bo tema potem, ko se dogovorimo na splošno kako naprej.
Rušijo namreč tudi slovensko državo ali jo bodo zrušili kot so enega osrednjih stebrov državnosti, slovensko vojsko, pa je odvisno od tega koliko časa boste Slovenci še rabili, da se vam posveti, da gre ves čas za prevaro od kar so se TITO-isti začeli po letu 1988 prerazporejati in so se leta 1990 razdelili na KUČANISTE in JANŠISTE, da bi tako razdelili slovenski narod, ker jim je to zagotovilo vladanje in neusmiljeno ropanje sadov narodovih žuljev, ki so jih generacije ustvarile z odrekanjem, udarniškimi ob sobotah nedeljah in praznikih tudi v nemogočih in zelo nezdravih delovnih razmerah, še največ pa se je ustvarilo dobrega s samoprispevki.
Major Troha je v svoji knjigi POJOČI MAJOR napovedal kolaps Slovenske vojske leta 1998 in ta se je zgodil oz se dogaja. Nedavno je napovedal kolaps slovenske države in verjemite, človek ima preroške sposobnosti pa ne zato, ker bi bil nekakšen prerok - mesija, ampak zato, ker ima glede na ohranjeno zdravo kmečko pamet, ki jo je dobil v 30 let trajajočem delovanju vsak dan v naravi od svojega ranega otroštva in razvito zmožnost logičnega razmišljanja, ki mu pomaga, da glede na dogajanje v državi kjer so domala vse vrednote pohojene in poteptane, da najvišja mesta v državi prevzemajo bleferji - komedijanti in njihovi pajdaši, ki nikoli ne napovedo, kaj šele, da bi naredili revizije in bi najprej postavili pravično pravno državo ter povrnili pokradeno narodu, ob dejstvu, da se že tako enormna javna poraba vsak dan povišuje, da smo do grla zakreditirani in je že skoraj vse razprodano, ogromno pameti pa nam je pobegnilo v tujino, da 80% ustvarjenega in sposojenega denarja izgine v zasebne žepe in nam načrtno prekomerno priseljujejo še nove revne in neizobražene tuje ljudi, drugega kot konflikti in kolaps, morda tudi vojna, ne more slediti. Seveda, če boste še naprej mirno sedeli doma, se sicer jezili in čakali na odrešenika kateri je lahko samo vsak izmed vas sam, odrešitelj sebe in v pomoč drugim. Ne čakajte, da se bo premaknilo, vstanite iz lažnega udobja in premikajte, obračajte, da bo BOG lahko obrnil. Če ljudje ne obračamo, BOG nima kaj obrniti.
Delite to resnično zgodbo, ki se bere kot kriminalka in se končno začnite zavedati, da so taki ljudje še edini branik slovenstva v času, ko je slovenski narod podvržen brutalnemu genocidu ali rodomoru. Major Troha, domoljub, je organiziral več protestov na katere so prišli posamezniki in posameznice , ki so pričakovali, da ko bodo prišli oni, se bo pa vsula vsa Slovenija. Pa se seveda ni, ker bi treba vztrajati, pozivati še druge, da jih pride naslednjič še več in bi tako dosegli kar so sčasoma Islandci:
Pa je premalo motiva ali pa zavedanja, da smo vsi na TITANIKU, ki pljuje direktno proti ledeni gori. Organiziral in dobil je še eno kazen za shod 10. decembra 2018, ko je šlo za podpis izdajalskega marakeškega pakta o ilegalnih migracijah, ki to po podpisanem paktu niso, ampak imajo iste ali enake pravice kot vsi mi, pa seveda privilegije, ko zaprosijo za azil. Vsi prej dogovorjeni soorganizatorji so stisnili rep med noge, najbolj zagreti „domoljubi“ s štajerske pa so namenoma vdrli iz prireditvenega prostora pred vrata državnega zbora, da so zablokirali cesto in je s tega naslova milica organizatorju napisala globo za 500 €. To so „domoljubi“ od katerih ni nihče hotel prevzeti nobene odgovornosti za organizacijo shoda, ker so vedeli, da bodo naredili eksces, da bi škodovali organizatorju Ladislavu Trohi. Hvala za tako domoljubje, to so navadni lakaji režima, plačanci in strahopetci, pravi Troha.
Ali bodo novinarji naredili DOSJE TROHA posthumno, tako kot so o dobrih delih generala Maistra začeli govoriti in se mu dobrikati šele po letu 1990, ali bo major Troha doživel korektno obravnavo, ko bo dokončno padel TITO-izem? Ko bodo osvobojeni tudi novinarji, ki so danes v SLO prava sramota novinarskemu poklicu. Major Troha je živi dokaz, da to kar razkriva v popolnosti drži. Po letu 1990 so se TITO-isti razdelili na leve in desne TITO-iste KUČANISTE in JANŠISTE, zato ga oba pola obravnavata kot sovražnika, noben levi ali desni medij ga ni po tem, ko so videli, da mu ne bodo mogli zlomiti hrbtenice, da bi se pokoril kateri izmed strani, povabil na kakršno koli oddajo, intervju, soočenje, ker se vsi bojijo, da bi razkrinkal to levo desno prevaro. Tudi Eva Irgl, večna predsednica parlamentarne Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, na večkratno pobudo in urgence majorja Trohe ne želi sklicati javne seje na temo Peticije o ukinitve zdajšnjega načina financiranja ugrabljene RTV SLO, ki jo je podpisalo že preko 25.300 ljudi. Samo za to, ker je predlagatelj peticije Gibanje OPS, ki ga vodi Ladislav Troha. Tudi s tem kažejo JANŠISTI, da so samo druga plat iste TITO-istične medalje.
Vsi vi, ki morda že čutite potrebo, da bi nekaj storili po prebranem, pa kliknite nekajkrat in naredite, če si nič drugega ne upate, Tukaj je TRR SI56 1914 6501 1737 734 Gibanja OPS , če upate pa nakažite kakršen koli znesek, da se s tega poplačajo vsaj sprotni nujni stroški vzdrževalcu spletnih strani, vodenje TRR banki in še kakšno vožnjo po Sloveniji, ki jih člani moramo opraviti, da pridemo širiti resnico na kašen kraj. Pišite pa na [email protected], da vam pošljemo pristopno izjavo, če želite postati član Gibanja novega tisočletja. Mnogi ne boste naredili nič, ker se bojite, da boste tudi sami imeli težave kot jih ima že 20 let, odkar je dvignil glavo namesto vseh vas, major Troha. Se pa morate zamisliti v kakšni državi živite, če vas je strah podpreti resnico, ljudi, človeka, ki se borimo, bori za drugačno zdravo družbo in zdravo državo. To nikakršni boj za položaje, to je bolj za PRAVICO IN RESNICO IN ZDRAVO DRUŽBO IN DOBRO DRŽAVO.
Torej, od vas je skoraj vse odvisno, namesto, da jamrate in se pustite podkupovati z drobtinami, ko vam dvignejo minimalca za nekaj evrov, za trikrat toliko pa vam podražijo zdravstveno zavarovanje, avtomobilsko zavarovanje, vrtce za otroke in osnovna živila. naredite kaj. Da se vas vnuki ne bodo sramovali, ker bodo ugotovili, da ste dopustili uničenje enega najstarejših evropskih narodov. Kar Slovenci smo, le da tega v šolah ne učijo in mediji ter politika tega ne poudarja, ker bi nam lahko zrasla samozavest. Slovenec more samega sebe videti kot malega človeka, hlapca in takega , ki se vedno podreja vsem okoli sebe. No, taki so v bistvu naši nelegitimni predstavniki in njihovi gospodarji, ki skušajo z propagando in indoktrinacijo narediti narod po svoji podobi. Zato agenti - glasno govorniki kar naprej natolcujejo v kamere kako smo Slovenci nevoščljivi, zavistni, da smo bili od nekdaj hlapci in smo v zadnjem času tudi lenuhi.
Kot že nekje rečeno je Ladislav Troha osrednji avtor VIZIJE ZA SLOVENIJO, ki naj bo narejena po meri poštenega in marljivega slovenskega človeka. Potrdil se je tudi z načrtom, kako lahko Slovenci tako državo naredimo, ampak, če se je slovenski narod sprijaznil, da v večini životari, so mu oblastniki ukradli upanje, da je lahko država prav taka, ki smo si jo v začetku želeli, nekateri so za to darovali svoja življenja, je to zelo velik problem. Ampak upanje bo za majorja Troho umrlo, ko ne bo na tej zemlji več nobenega Slovenca, ki bi ne imel upanja, da lahko slovenski narod zmaga, ne pa izgine. Čas je za prebujenje in novo hrepenenje. Če po tem kar ste prebrali do sedaj niste globoko vdihnili in se v vas ni nekaj premaknilo, da bi tudi vi udarili po mizi, potem za vas še ni čas. Morda boste morali na svoji koži doživeti kakšno izmed novodobnih oblastniških metod tiranije, ker eni šele takrat začnejo razumeti, ko se njih osebno ali njihovih ljubih dotakne, zakaj v resnici tukaj gre. Zakaj bi čakali, da tudi vi ali vaši bližnji dobite po glavi, če imate tukaj črno na belem iz česar se da razumeti v kakšni državi v resnici živite.
Ste še prepričani, da živite v svobodni in demokratični Sloveniji v kar vas na vsaki proslavi prepričujejo lakaji mafije iz govorniških odrov? Naj enkrat povabijo za osrednjega govornika človeka, ki je na lastni koži doživel to njihovo svobodo in demokracijo, da jim bo pred vsemi vami nalil čiste vode. Zakaj tak strah pred človekom, ki uporablja možgane, da z njimi razmišlja? Zato, ker ko podaja kritike, tudi niza rešitve, ki so v korist naše skupnosti. Veste koliko ste plačali vsi davkoplačevalci za VIZIJO do leta 2050, ki jo je pisalo nekaj 10 strokovnjakov, osrednje sporočilo pa je, da boste leta 2050 Slovenci srečni in zadovoljni. Račun je bil pol milijona evrov (500.000,00 €) in v prilogi te vizije do leta 2050, ki priloge sploh nima, ni zapisanega enega samega koraka, ko jo bodo oz. jo bomo uresničili. Ko je predsednik države tovoriš Pahor na Brdu pri Kranju organiziral posvet na temo VIZIJE do leta 2030 pa so nam trem članom Gibanja OPS onemogočili sodelovanje, "modrovanja" oportunistov, smo lahko spremljali v eni od dvoran, ki ima nameščen monitor.
Že pred leti pa je majo Troha s sodelavci in drugimi, ki so se hoteli vključiti oblikoval osnutek te VIZIJE, ki se še vedno dopolnjuje in pili. Si bi želeli živeti v taki državi, ki jo predlaga ekipa OPS z idejnim sodelavcem Ladislavom Troho?
Trije osrednji koraki kako to vizijo uresničiti oz. da se sploh začne uresničevati je zapisano TUKAJ in v Januarski deklaraciji slovenskih domoljubov 2017, ki so jo na pobudo Ladislava Trohe, soglasno na Trojanah, 21. januarja 2017 sprejeli prisotni domoljubi.
Januarsko deklaracijo slovenskih domoljubov je podpisalo 222 domoljubov in domoljubk Slovenije, to lahko storite tudi vi preko te POVEZAVE in spodbudite še druge, da to storijo. S podpisom pustite svoj e-naslov, da vas lahko povabimo v članstvo Gibanja OPS in začnete delovati v skupno dobro, kar posledično pomeni, da bo vse bolje tudi vam in vašim otrokom v dolgoročnem trajnostnem smislu.
In še,
ta srhljivka ni napisana in objavljena tukaj za to, da bi se vsi poskrili v mišje luknje, ker bi se bali, da se kaj takega ne bi začelo dogajati tudi vam. Ta DOSJE domoljuba Ladislava Trohe je objavljen za to, da boste začeli razumeti, da se po letu 1990 v bistvu ni nič spremenilo. Da so metode za obračun z razrednimi sovražniki ostale iste, dogajajo pa se samo bolj na skrivaj. Ladislav Troha in njegova cela stigmatizirana družina so dokaz, da je to tako. Če dovolimo, da se tako ravna in terorizira z našimi pokončnimi ljudmi, vsi ostali, pomeni, da tiho soglašamo in si mislimo, mir bi dal, glavo bi imel dol pa bi lepo živel kot mi vsi.
Uporniki zbujajo slabo vest v vseh, ki vedo, da je narobe, da bi morali kaj tudi sami storiti pa jih je strah, živijo v lažnem udobju in udrihajo celo po tistih, ki si upajo in kričijo saj se nič ne da, da je tako vedenje uriniranje proti vetru, da se Don Kihot-ovstvo ne splača, da je utopija in vse drugo, da najdejo opravičila za svojo nedejavnost. Vsaj toliko bi bili, da, če že pomagati nočejo, ne morejo ali ne znajo in ne smejo, vsaj škodili nebi. Ob tem oholem obnašanju se ne zavedajo, da izgubljamo vsi, dokler nam vladajo ljudje, ki omogočajo, da se samo preko korupcije na letni ravni pokrade 3,5 miljarde evrov narodovega premoženja. Vsi smo oškodovanci, a če se tega ne zavedaš pač ne boli.
Ladislavu Trohi ne gre za noben položaj, kadar je v preteklosti kandidiral, ko je bil še sam naiven, da lahko v SLO volitve kaj spremenijo, je to naredil samo za to, da bi prišel na soočenja z nameščenci oblastnikov, ki vladajo iz ozadja. Toda soočenja, ki se zgodijo zgolj zato, ker se morajo po zakonu so časovno omejena, zelo prefinjeno manipulirana s strani voditeljev oddaj, ko postavljajo večinoma za narod nebistvena vprašanja, ter prisotni so največkrat sogovorniki, ki so spretni manipulatorji, da drugim kradejo čas in preusmerjajo razpravo od bistva.
Nedavno je prvi TITO-ist Milan Kučan dejal aktivnemu državljanu Viliju Kovačiču naslednje, ko sta se pogovarjala o škandalu TEŠ 6 in mu je g. Vili dejal, da kaj bo pa narod rekel. Odgovoril je: “AH PUSTI NAROD, NAROD JE BUTAST, ŠPICE PA POREŽEMO.” In to dragi rojaki delajo že od leta 1941 njihovi predhodniki, oni in njihovi nasledniki, ki so še vedno na vseh ključnih pozicijah v državi. Se imate za butaste dragi Slovenci? Milan Kučan tako trdi in s svojim režimom, ki leta 1990 ni propadel, le prelevil se je v KUČANIZEM IN JANŠIZEM, dela vse, da celoten režim šolstva, politike in medijev načrtno poneumlja že tako močno naivnega slovenskega človeka z željo, da tako ostane še za njihove načrtno vzgajane in šolane pomanjkljivo vzgajane potomce, ki prevzemajo položaje v naši državi in družbi.
Kje ste vsi intelektualci oz. tisti, ki se imate za pravične in poštene ljudi, da bi povzdignili svoj glas zoper tiranijska dejanja oblastnikov in njihovih lakajev zoper družino z šoloobveznimi otroki in to samo za to, ker sta oče in mati aktivna člana te naše širše družine in si ne dovolita vzeti kar jima je najbolj sveto, pravico do svobode govora in delovanja ter združevanja ZA SKUPNO DOBRO. Če nista del leve in desne TITO-istične zalege naj pa crkneta? So vas že vse kupili, pokorili, ste jim prodali svojo dušo za nek položaj ali privilegij? Vas je strah? Vam je vseeno, ste nebogljeni in se imate za malega človeka? Če je to tako in se imate za malega in nebogljenega človeka, poskušajte zaspati v sobi s komarjem. Troha je kot trohica-iver v slonovi peti, a vidite kako trohica oblast skeli, da mora uporabljati najbolj pritlehne metode, ki so odlika totalitarnih režimov, da bi ga onemogočili.
Je tako početje s strani organov, ki zlorabljajo svoj položaj in kazensko ter prekrškovno pravo svoboda in demokracija??? Če po vašem mnenju to je svoboda in demokracija ne naredite nič, če mislite, da je to škandalozno početje se podvizajte, da SKUPAJ DOSEŽEMO kar smo si želeli že leta 1990, ko smo šli Slovenci na svoje. Smo šli na svoje zato, da bi se kot narod krepili, bili vsak dan bolj močni in bi živeli v duhovni in gmotni blaginji ali smo šli na svoje zato, da bi izumrli? Kaj zapuščate svojim naslednikom, boljšo državo kot ste jo dobili v upravljanje od svojih staršev ali ne boste mogli svojim vnukom v uči pogledati, ko se bodo morebiti morali učiti tujih jezikov, da jih bo tukaj sploh kdo razumel? Vprašajte se in ukrepajte dokler je še čas, ker zdaj še ni prepozno, da slovenski človek naredi kar je prav.
DOKLER SE LJUDSTVO BOJI OBLASTI JE TO TIRANIJA, ŠELE, KO SE OBLAST ZAČNE BATI LJUDSTVA IN GA SPOŠTOVATI, LAHKO ZAČNEMO GOVORITI O SVOBODI IN DEMOKRACIJI. Thomas Jefersson
Vse dobro, VSAK SAM NAJ BO MOČAN, VSAJ POL TOLIKO KOT JE LADISLAV TROHA, SKUPAJ PA SMO SLOVENCI NEPREMAGLJIVI!
Ekipa OPS
