27/08/2021
"Ženske veliko prej pogruntajo moškega kot obratno."
Pri izbiri tokratnega sogovornika smo lahko bili že vnaprej prepričani, da bodo njegovi odgovori vse prej kot suhoparni. Dolgoletnemu ustvarjanju na odrih, radijskih in televizijskih ekranih v vlogi voditelja, pevca, besedilopisca ali režiserja se ni odrekel niti v pokoju ali po lanskoletni bolezni. Slednja mu je sicer vzela kar nekaj kilogramov, a humorja prav nič.
V teh vročih poletnih dneh smo vas povabili na odkrit pogovor o nežnejšem spolu, ženskah.
Pri čem smo vas zmotili?
Ravno se odpravljam proti morju. Lepo, da se je name spomnila Naša žena – zrela, izkušena in v srcu mlada z vsemi svojimi bogatimi spomini. In jaz, v letih odštevanja, naj bi spregovoril o ženskah, ki so me spremljale na moji poti. Torej gre za ljubezen. Najlepša ljubezen je tista, ki ti jo podari ženska, najiskrenejša pa tista mamina. Pri tem mi je prišla na misel pesem Mož za vse primere, ki sem jo posnel z velikim revijskim orkestrom pod taktirko Jožeta Privška in gre takole: »Gospe, dober dan, zdravo, punce, poglejte, pred vami je mož, ki vas dobro pozna.« Laž! Žensko spoznaš toliko, da veš, da je nikoli ne boš do potankosti spoznal. To je v resnici čar in izziv, da vedno kaj novega odkriješ pri njej. To me je v življenju zabavalo. Je pa res, da ženske veliko prej pogruntajo moškega kot obratno.
Katere ženske pa imajo vidnejšo vlogo v vašem življenu in kako so vas zaznamovale?
Prva je zagotovo bila mama, ki me je rodila. In to na en petek, 25. junija. Da sem nekaj posebnega, sem se zavedel nekaj desetletij kasneje, ko se je Slovenija, spet ženska, odločila, da se bo tudi ona rodila na moj rojstni dan. Seveda sem ji jaz že veliko let pred tem tlakoval pot. Pa naj se vrnem k mami. Bila je pesnica, prevajalka, tudi poslovna ženska. Igrala je harmoniko, ata pa violino. Vse te vrline sem kasneje podedoval tudi sam. Na klavir rad zaigram kakšno nostalgično melodijo. Chopinov Tristesse mi je všeč. Sem pa bil že kot otrok takšen, da sem počel sto stvari hkrati. Noro radoveden sem bil. Igral sem nogomet, bil republiški šolski prvak s šolo Janka Padežnika. V ekipi je bil tudi sošolec Drago Jančar. Nastopal sem na šolskih proslavah. Zaradi mojega zrelega videza sem igral tudi Dedka Mraza in celo zdravnika in tako že v svojih otroških letih spoznal prve pacientke. Za risanje nisem bil nadarjen, bil sem pa dovolj spreten. Tudi pri tem sem za svoj uspeh našel žensko, takrat deklico. Bila je pet let starejša sestra Metka, odlična slikarka, ki mi je risala risbe, jaz pa sem bil glavni. Seveda je to kmalu ugotovil tudi moj učitelj, akademski slikar Oton P***k, ampak je vso mojo iznajdljivost dobrohotno toleriral.
Česa ste se naučili od žensk?
Še veliko se je dogajalo vmes, tudi to, da sem se prvih igralskih korakov učil pri imenitni igralki Bogdani Bratuž. Ampak skočimo do Dunaja, saj je mama podprla mojo idejo, da pojdem tja študirat igro. Spremljala me je in bila na začetku tudi moja prevajalka. In spet je bila zame usodna ženska, avstrijska igralka in profesorica Jolanthe Wührer, ki me je vzela pod svoje okrilje in me popeljala v resnični svet igralstva. Pri njej sem nekaj časa celo stanoval. No, komedijanta v meni pa je odkril Fritz Muliar, legendarni televizijski Švejk in prvak dunajskega Burgtheatra. Tudi prve nastope v dunajskih produkcijah sem imel z žensko, Elisabeth Pagitz, hčerko znanega tovarnarja in proizvajalca sokov Pago. Če skočim spet nazaj domov. Ja, tudi tu se je dogajalo. Bil sem novinar pri mariborskem Večeru, pisal za Anteno, Stop, Nedeljski, tednik 7D in tudi pri tem sta bili moji mentorici ženski, Sonja Flajs in Jagoda Viegele. Zelo pomemben dogodek pa je bil, ko sem se nekega 16. oktobra poročil s Sonjo in kmalu zatem dobil svojega prvega prestolonaslednika Aljaža, po sedmih letih pa še Jerneja.
To so bila leta, ko so vas Slovenci poznali predvsem kot Jaka Šraufcigerja, kajne?
Seveda, in tudi pri tem je imela prste vmes ženska, in to najboljša jugoslovanska komedijantka – Nela Eržišnik – nepozabna Ma**ca Hrdalo, ki si je izmislila lik Jake Šraufcigerja, potem ko sem z njo nekaj časa nastopal kot »okravateni« Šimek, ki je bil njen spraševalec. Ko je v meni odkrila smisel za humor, mi je rekla: »E, pa ti bi mogel bit neko, ko šraufa,« in tako je nastal Jaka Šraufciger, ki si je nadel delavsko obleko in čelado ter je govoril v štajerščini. »A nekaj si zapomni,« me je posvarila. »Ko boš rekel nesposobnemu, da je nesposoben, boš videl, kaj je sposoben!« No, to sem kasneje večkrat občutil. Seveda sva postala z Nelo velika prijatelja, tudi družinska, in bila sva na ti, kar je le redkim dovolila. Ni bilo televizijske oddaje, med drugimi naj omenim Lojtrco domačih in Marjanco, v kateri ne bi sodelovala, in seveda na številnih koncertih. Čez veliko let je na odru rekla: »Ej, moj Jaka, kad sam te upoznala, si bil mali picek, a glej ga sada, postal si pravi ptujski puran!« Priljubljenost mi je godila, čeprav je dobro, da sem ob sebi imel Sonjo, ki me je občasno prizemljila, da ne bi previsoko poletel in potem padel na trda tla. Nastopov pa je bilo v tistem času veliko, vseh niti nisem mogel sprejeti. Zanimiva je bila turneja Jaka Šraufciger in vesele Šraufike, pa Miša Molk. Dvorane so bile razprodane, vesele Šraufike pa so bile Tatjana Dremelj, Alenka Pavlič, Milena Petek, Polona Vetrih in Brigita Kobe.
Skozi vašo karierno pot so vam ob strani stale predstavnice nežnejšega spola ali pa ste sodelovali z njimi. Z Mišo Molk sta tako na primer ustvarjala oddajo TV Križanka, s soprogo Sonjo pa prireditev Marjanca. Kako je potekalo to sodelaovnje, imate iz tega obdobja kakšno zanimivo prigodo?
Z Mišo Molk sva seveda veliko sodelovala in TV Križanka je postala, tudi zaradi naju, ena najbolj priljubljenih in gledanih TV-oddaj v zgodovini slovenske televizije. Ulice so bile prazne, ko je bila na sporedu. Križanka, predali, Mišika in Jaka. V živo. Imenoval sem jo Mišika in ona se je vedno tako prisrčno in spontano smejala, kar me je vzpodbudilo, da sem še kaj dodal. In potem uredniški »halo« po oddaji, ki sem ga spet po svoje podaljšal. Gledalci pa so bili navdušeni. In če sem malo domišljav – v srcih gledalcev sva ostala vse do danes in ne spomnim se televizijskega para, ki bi bil tako priljubljen kot midva. Bila sva priljubljena, najini nastopi so bili razprodani in aranžmaji za križarjenje z Mišiko in Jako so bili razprodani v enem dopoldnevu. Seveda sta šla takratna popularnost, še posebej moja, in moj dolg jezik urednikom na živce in tako so TV Križanko ukinili. Podobno se je zgodilo s TV Žehtnikom. Takratni direktor Božo Kovač je menil, da sem preveč priljubljen, in ukazal, naj me zreducirajo na minimum. Kasneje so me hoteli zamenjati z lutko v podobi lisice, a je prišlo samo do internega ogleda, ki ni dobil zelene luči, in TV Žehtnik je bil kratko malo ukinjen. To se mi je še velikokrat dogajalo, jaz pa sem si vedno znova izmislil nekaj novega in spet sem se vrnil na televizijske ekrane. To so mi omogočili tudi moški – Dušan Hren, Kruno Cipci, Bogdan Gjud, Drago Pečko, Beno Hvala in Dušan Rogelj na radiu, na zagrebški televiziji pa Saša Zalepugin. No, seveda mi je pri iskanju novih idej pomagala soproga Sonja, ki je ob moji precejšnji odsotnosti skrbela še za vzgojo dveh sinov, čeprav sta bila dva angela varuha tudi tašča in nona.
Oddaje ženskega spola so bile sploh moje uspešnice. Lojtrca na Radiu Ljubljana in zaključni šov v trikrat razprodani dvorani Tabor v Mariboru pa Marjanca, prva mednarodna parada domačih viž alpskih dežel na Radiu Maribor in v programu MM2 v nemškem jeziku, ki je bil slišen skoraj do Dunaja. Nastalo je več kot tisoč radijskih oddaj in 20 televizijskih v večkrat razprodanih dvoranah. Tu so bili gostje vsi najbolj priljubljeni izvajalci narodnozabavne glasbe, kralj te scene pa Karl Moik, kasneje tudi zabavnjaki in muzikali ter celo balet, v katerem se je prvič predstavil danes slavni Edvard Clug, koreograf pa je bil Iko Otrin. Seveda sta na Marjancah bila stalnica Nela Eržišnik in Martin Sagner - Dudek.
Je bil v vaši karieri morda kakšen trenutek, ki ga je usodno zaznamovala ženska?
Ja, skoraj vedno je bila prisotna tudi Tereza Kesovija, moja velika prijateljica vse do današnjih dni. Tudi zasebno smo bili veliko skupaj in uživali ob njenem odlično pripravljenem bakalarju. Tudi prepevala sva skupaj. Joj, koliko zgodb je bilo, a posebna izdaja Naše žene žal ni predvidena. Najbrž tudi ni veliko moderatorjev, ki bi imeli ob sebi toliko sovoditeljic. Tako so mi na televiziji, festivalih in drugih velikih prireditvah pomagale voditi program Miša Molk, Metka Šišernik Volčič, Mojca Blažej Cirej, Milanka Bavcon, Lorella Flego, Betka Šuhel, Ana Tavčar, Darja Vrhovnik,Tanja Jurjec, Ida Baš, Asja Matjaž in Kathi Venus z ORF-a.
Kaj pa v zasebnem življenju, katere ženske so bile poleg vaše soproge vaša opora?
Vedno me je spodbujala moja tašča Joži, zelo pa sem se navezal tudi na svojo edino nečakinjo Severino. Že več kot dve desetletji pa za moj videz skrbita prav tako dve ženski, Optika Petra in frizerka Vikica. Hčerke mi ni uspelo narediti, imam pa štiri vnukinje, Kajo, Zojo, Isabelle in Kiaro, ki me vedno znova razveselijo in napolnijo z energijo.
Jim kdaj podarite kakšen nasvet, morda tudi glede fantov, moških?
O nasvetih bi takole rekel: nasvet lahko daš o tem, kako boš odžagal vejo, kako boš skuhal kosilo in podobno, ko pa so vprašanja povezana s čustvi, pa ni noben nasvet dovolj pameten in sprejemljiv za drugo bitje.
Veljate za enega prvih slovenskih stand up komikov, vas danes še kdo vpraša za kakšen nasvet na tem področju?
O tem, da sem bil eden prvih stand up komikov, zase pravim, da sem odrski komik. Naj povem, da je to pač zato, ker sem se rodil pred vso to množico današnjih mladih stand up komikov, sam pa sem se kot mlad fant kalil ob najboljših takratne generacije. Jih še poznate? To so bili Čkalja, Mija Aleksič, Nela Eržišnik, Martin Sagner - Dudek, Tof, Minimax in številni z nemškega govornega področja. Mladi se radi fotografirajo z menoj, večina pa sprašuje, če še imam tremo. O, seveda jo imam, in to pomeni, da spoštujem občinstvo. Je pa res, da ta trema po prvem stiku in smehu izgine.
V svojih humorističnih nastopih se radi lotite tudi politike. To je področje, na katerem je še vedno manjša zastopanost žensk. Kaj menite o tem, da bi Slovenija imela žensko predsednico države?
Ženska – države – zakaj pa ne. Ženske znajo biti veliko bolj razsodne in diplomatske. Sem za. Res pa je, da se danes res pametni ljudje težko odločijo za politiko, ko pa jih preverjajo do ne vem katerega kolena nazaj, in ko gre za žensko, poiščejo tudi tistega, ki ji je vzel nedolžnost. To so naredili tudi pri Melaniji Trump, na katero bi morali biti ponosni, saj to ne bo uspelo nobeni ženski več. Tu gre za slovensko nevoščljivost, češ, če meni ne uspe, zakaj bi drugi.
Pred dobrim letom ste kar nekaj časa preživeli v bolnišnici. Takrat ste dejali, da vam je ob strani stala soproga in vam vlivala dodatno voljo in pozitivne misli.
V svojem življenju sem bil samo enkrat v bolnišnici, in takrat za skoraj pol leta. Spet je bila žena Sonja tista, ki mi je kot zlati prinašalec vsak dan stala ob strani in mi prinašala domače dobrote. Jaz sem shujšal zaradi bolezni, ona zaradi skrbi. Zdaj sem zdrav. In morda je pri tem imela božjo roko nad menoj tudi tista gospa daleč nad nami.
Hvala vsem, ki so me takrat rešili.
